Tviti in izjave Janeza Janše

Razprodajanje mednarodnega ugleda – provokacija Kitajske ni izjema

Antun Katalenić
21. 1. 2022, 14.26
Deli članek:

Poleg uradne zunanje politike, ki jo vodi MZZ, ima Slovenija še paralelno zunanjo politiko, ki jo usmerjajo Janševe osebne kaprice.

MGRT
Na lanskoletnem virtualnem srečanju kitajskega predsednika Xi Jinpinga z voditelji držav Srednje in Vzhodne Evrope, je Slovenijo zastopal "zgolj" gospodarski minister.

Le malo zadev lahko Zdravka Počivalška obrne proti Janezu Janši. Če je podpredsednik vlade in vodja stranke Konkretno doslej molčal ob mnogo hujših aferah, pa se je Počivalšek čutil dolžnega odzvati se na neodgovorne izjave premierja o Kitajski in Tajvanu, izrečene v intervjuju za indijsko nacionalno televizijo Doordarshan.

Gospodarska realnost

Kitajska je eden največjih slovenskih gospodarskih partnerjev zunaj EU, je zapisal na Facebooku in dodal, da morajo »osebna stališča, tudi če so dana z najboljšimi nameni, upoštevati gospodarsko realnost«. »Slovenija je močna samo, kolikor je gospodarsko uspešna. Kljub pandemiji smo okrepili gospodarstvo, še posebno izvoz, kar kaže na naš pravilen pristop. Kitajska je eden največjih slovenskih gospodarskih partnerjev izven EU,« je Počivalšek navedel v kratkem zapisu na omenjenem družbenem omrežju.

Spomnimo, Janša je v televizijskem gostovanju v ponedeljek med drugim razkril, da s Tajvanom potekajo pogovori o »izmenjavi predstavništev«. Zatrdil je, da »to ne bo na ravni veleposlaništev«. Dejal je tudi, da bo Slovenija podprla vsako suvereno odločitev Tajvancev: če bodo želeli živeti neodvisno ali če se bodo »svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili del Kitajske«. Opozoril je tudi na odgovornost za izbruh pandemije covida-19, o čemer »se bo treba še pogovoriti«, in da »bi kitajske oblasti morale odgovarjati«, ker sveta niso pravočasno obveščale o grožnji novega koronavirusa. Odziva ministrstva za zunanje zadeve na to dogajanje še ni, vendar so v opoziciji zahtevali sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko.

STA
Zunanjemu ministru Anžetu Logarju vladni šef neprestano povzroča nove preglavice.

Redek intervju

Kot že neštetokrat prej Janševe osebne kaprice še enkrat več determinirajo mesto Slovenije v mednarodnem prostoru. Minister za zunanje zadeve Anže Logar je pred nekaj meseci javnosti dejal, da je aktualna vlada Slovenijo vrnila na diplomatski zemljevid Evrope. Tega jim res ne moremo oporekati, a nespametne izjave in tvitanje predsednika vlade pomenijo, da je Slovenija pod mednarodno lupo iz napačnih razlogov. Tako doma kot v tujini se Janša na široko izogiba intervjujev s kritičnimi mediji, pristaja pa zgolj na pogovore za medije, ki so njegovim skrajno desnim idejam naklonjeni. Kratek seznam tujih časnikov, za katere si je Janša vzel čas, med drugim vključuje državni televiziji Indije in Poljske, obskurni skrajno desni španski spletni portal ter konservativno poljsko revijo. Glede na nedavne izjave je morda še bolje, da prevečkrat ne deli svojih stališč.

Ljudsko republiko Kitajsko Janša ni prvič, sodeč po zadnjih reakcijah, pa niti zadnjič užalil. Spomnimo, da je v preteklosti na Twitterju mimogrede že sugeriral, da se slovenska opozicija financira iz Komunistične partije Kitajske, najštevilčnejša država na svetu pa je šele zadnja v nizu držav, ki jih je Janša povsem po nepotrebnem užalil oziroma, kot se je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil Andrej Rajh iz SAB, je premier še enkrat izpustil priložnost, »ko bi lahko bil tiho«.

Reuters
Večina držav Tajvana de iure ne priznava, kar pa ne pomeni, da z njim nimajo vzpostavljenih odnosov.

Po globusu

Na evropskem političnem parketu se je predsednik vlade na kritike kolega Marka Rutteja iz Nizozemske denimo odzval s tvitom: »No, Mark, ne zapravljaj časa z veleposlaniki in svobodo medijev v Sloveniji. Skupaj s Sophie in 't Veld zaščitita vaše novinarje, da jih ne bodo morili na ulicah,« s čimer je spomnil na tragično smrt novinarja Petra R. de Vriesa, ki je umrl v Amsterdamu v še nepojasnjenih okoliščinah. Ob drugi priložnosti je Janša spet usmeril kopja na Nizozemsko, ko se je na novice o izgredih v tamkajšnjih mestih odzval s ciničnim zapisom »visoko razvita demokracija«. Tudi nizozemska soseda Belgija je bila tarča predsednika vlade, ki se je odzval na tvite vplivnega belgijskega evropskega poslanca, ko je ta izražal skrb o stanju demokracije v Sloveniji. V zdaj že karakternem slogu je Janša poslancu iz skupine Renew odgovoril: »Pomirite se, Guy Verhofstadt, niste več vodja kolonialne sile. In tudi Slovenija ni Kongo,« pri čemer je spomnil na hude zločine belgijske krone v središče Afrike.

Da ne bi za trenutek pomislili, da je Janša kakorkoli solidaren do muk Kongovcev in ostalih nekdaj koloniziranih ljudstev, se lahko prepričamo tako, da spomnimo na zlorabo imen podsaharskih republik Burkine Faso in Zimbabveja, ko je dejanja svojih političnih oponentov primerjal s tema, v njegovih očeh disfunkcionalnima državama.

Islamofobna stališča

Med ostale zunanjepolitične fiaske lahko uvrstimo še Janševo zlorabo genocida v Srebrenici, kar je sprožilo val ogorčenja v Bosni in Hercegovini, njegova islamofobija in antikomunizem pa sta se ponovno poklopila, ko je delil objavo, ki je sporočala, da je samo muslimanska sveta knjiga Koran povzročila več trpljenja in smrti od Marxovega Kapitala, o čemer so poročali tudi turški mediji. V želji po ustrezanju Izraelu (in s tem ZDA) je slovenska vlada v času lanske vojne v Gazi izobesila tudi zastave Izraela, kar je sprožilo ogorčenje veleposlanika Palestincev, ki so utrpeli disproporcionalno več civilnih žrtev v omenjenem sporu, ki se še vedno nadaljuje v obliki izraelske okupacije arabskih ozemelj. Na zgražanje najvišjih predstavnikov Evropske unije pa je Janša zakuhal tudi spor z Iranom, ko je sodeloval na srečanju diaspore, kjer je kritiziral islamsko republiko.

Če je Janša v preteklosti izražal izrazito protiruske sentimente, pa vsaj kot premier ni izražal neposrednih kritik do Moskve, a to ne pomeni, da zadnja odločitev Slovenije, da naredijo ZDA uslugo in se postavijo kot protikandidatka Belorusiji za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, ne bo minilo brez krhanja odnosov. Posledice vseh teh dejanj bržkone ne bodo rezultirale samo v skrhanem ugledu, pač pa tudi v mednarodni trgovini.