Direktor Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija, ki je samovoljno prevzel vlogo urednika Televizije Slovenija in kot uradnik celo »podeljuje« dovoljenja v državnem zboru izvoljenim ministrom za nastope v posameznih televizijskih oddajah, je v enem izmed svojih tedenskih poročil o delovanju nacionalne televizije ugotovil, da splav v Sloveniji predstavlja pereče vprašanje.

»Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok,« pravi 55. člen slovenske ustave.

Pojavlja se vprašanje, ali je za Urbanijo in druge navdušence nad vladavino Janeza Janše pereč tudi prvi člen slovenske ustave, ki se glasi: »Slovenija je demokratična republika.«

Odpuščen zaradi prispevka o prepovedi maše za nerojene otroke

Urbanija, ki je bil sicer prvi odgovorni urednik televizije in portala Nova24, se je po imenovanju za direktorja Ukoma prelevil v prvega cenzorja premierja Janeza Janše. Ob tem velja omeniti, da je bil v času druge Janševe vlade ustanovljen Planet TV, kjer je Urbanija leta 2012 prevzel urednikovanje informativne oddaje, po dveh letih pa so ga po predvajanju prispevka o prepovedi maše za nerojene otroke in njihove starše odpustili.

Ugotovitev direktorja Ukoma o domnevno perečem vprašanju gre z roko v roki s prepričanjem Cerkve in večjega dela manjšinske vladne koalicije.

Slovenska cerkev se celo sramuje dela slovenske ustave. Kardinal Franc Rode je že pred slabima dvema desetletjema napadel 55. člen ustave in ga označil za sramotno določbo, ki Sloveniji ni v čast. Institucije, ki omogočajo splav, pa je obtožil umorov.
Aktualni podpredsednik vlade in predsednik Nove Slovenije Matej Tonin se je dober teden pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 zavzel za otežitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji. »Splav bi otežil in ne bi ga financiral iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja,« je pred štirimi leti dejal prvak NSi.

varšava, protest, splav
Reuters
Lani so na Poljskem izbruhnili množični protesti proti omejitvi pravice do splava.

Po podatkih iz leta 2018 največ splavov na 1000 rojenih otrok v članicah Evropske unije opravijo v Bolgariji (380), Romuniji (359) in na Švedskem (317). To so bile edine tri članice EU z več kot 300 splavi na 1000 rojstev. Slovenija se s 178 umetnimi prekinitvami nosečnosti na 1000 rojstev uvršča v spodnjo polovico lestvice.

V 25 državah članicah EU splav ni pereče vprašanje

Skoraj vse članice Evropske unije dovoljujejo umetno prekinitev nosečnosti v prvem tromesečju. Izmed 27 držav članic EU se le v dveh članicah ženske ne morejo svobodno odločati o splavu. Malta je edina članica EU, ki popolnoma prepoveduje opravljanje splava, tudi če je med nosečnostjo ogroženo materino življenje. Na Poljskem je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena, če je ogroženo materino življenje ali če je nosečnost posledica posilstva ali incesta.

V preteklosti so se lahko ženske na Poljskem odločile za umetno prekinitev nosečnosti v primeru hudih deformacij zarodka, a se je to januarja lani spremenilo. Poljsko ustavno sodišče je odločilo, da tudi splav v primeru hudih deformacij zarodka, katerega opravljanje je omogočil zakon iz leta 1993, ni v skladu z ustavo, ker krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja. Odločitev ustavnega sodišča je na Poljskem sprožila množične proteste.

V odziv na dogajanje na Poljskem je Evropski parlament lani poleti izglasoval resolucijo, v kateri je reproduktivne pravice žensk razglasil za človekove pravice. Parlament je države članice EU med drugim pozval, naj ženskam zagotovijo dostop do varne in legalne prekinitve nosečnosti.

Macron za zapis pravice v listino EU o temeljnih pravicah

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v sredo na predstavitvi prednostnih nalog v okviru francoskega predsedovanja Svetu EU med drugim zavzel, da bi pravico do umetne prekinitve nosečnosti zapisali v listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
Macronovo sporočilo o vključitvi pravice do splava v evropsko listino je pomembno tudi v kontekstu torkove izvolitve konservativne političarke, Maltežanke Roberte Metsola, ki nasprotuje splavu, za predsednico Evropskega parlamenta, je poročala Slovenska tiskovna agencija.