GOSPODARSKI KRIMINAL

Padli tajkuni, ki so silno veseli predloga Zmaga Jelinčiča

Žiga Kariž
21. 1. 2022, 07.45
Posodobljeno: 21. 1. 2022, 07.54
Deli članek:

Državni zbor bo kmalu odločal o spremembah kazenskega zakonika, ki bi močno skrajšale obdobje, v katerem morajo biti obsojeni storilci kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.

Bobo
Sodni postopek zoper Igorja Bavčarja zaradi utaje davka še poteka.
PREDLAGANI ZASTARALNI ROKI: 1) deset let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora 30 let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje (trenutno je zastaralni rok 50 let); 2) sedem let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora nad deset let (trenutno 30 let); 3) pet let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor do vključno deset let ali denarna kazen (trenutno od šest do 20 let). Poleg tega kazenski pregon ne bi bil več dovoljen, če sta od začetka predkazenskega postopka do kazenskega postopka potekli dve leti.

Poslanci koalicije so včeraj na seji odbora za potrdili spremembe kazenskega zakonika, ki jih je predlagal najbolj zvesti sodelavec koalicije iz vrst opozicije, Zmago Jelinčič. Spremembe odpirajo pot predčasnemu zaključku oziroma zastaranju praktično vseh preiskav in kazenskih pregonov proti osumljencem v zahtevnejših primerih gospodarskega kriminala.

Komu je zakon pisan na kožo

Če bi predlagane spremembe sprejeli tudi na obravnavi v državnem zboru, bi se z enim zamahom končali vsi največji sodni postopki zaradi dejanj z znaki gospodarskega kriminala. To je med drugim postopek v zadevi Teš 6, kot največja korupcijska zgodba v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri se je sojenje začelo šele sredi lanskega leta; zastarala bi tudi afera Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša; zelo malo upanja bi bilo, da bi pred sodnike stopili člani aktualne vlade, vpleteni v sumljive dobave zaščitne opreme, z aktualnim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom na čelu.

Nerazčiščeni posli

Končno bi si lahko oddahnil tudi padli tajkun Igor Bavčar, ki se mora tudi po več kot desetih letih še vedno udeleževati sodnih obravnav, saj nekateri postopki zaradi davčne utaje še vedno potekajo. Ravno včeraj je v javnost prišla novica, da bo moral Boško Šrot, nekoč prvi mož Pivovarne Laško in eden najbolj znanih privatizacijskih tajkunov, Fructalu plačati 11 milijonov evrov, za kolikor naj bi to družbo oškodoval s škodljivimi posojili. Še vedno ni končan stečaj družbe Primorje, ki jo je v brezno pognal Dušan Črnigoj, eden od obtoženih v aferi Čista lopata. Stečaj naj bi se zaključil šele naslednje leto, medtem pa je Črnigoj že dlje na prostosti. Še pred nekaj meseci je na zatožni klopi trepetala večkrat obsojena in zdaj svobodna Hilda Tovšak, ki so ji skupaj z odvetnikom Mirom Senico očitali nepravilnosti pri nakupu zemljišča nekdanjega Delamarisa v Izoli, a je tožilstvo novembra odstopilo od pregona.

Zavlačevanje se izplača

Bobo
Stanislav Valant se še zagovarja na sodišču v Kopru

Še vedno poteka proces proti Romani Pajenk in Milani Lah, ki sta vodili mariborsko Probanko in sta obtoženi poslovne goljufije. Pred dobrima dvema letoma sta bili že obsojeni vsaka na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni, a sta uspeli s pritožbo na višjem sodišču, zato jima zdaj na mariborskem okrožnem sodišču sodijo znova. Z novim zakonom bi se poslovili od sodišč in dokazovanja nedolžnosti. Na koprskem okrožnem sodišču še vedno poteka sojenje Stanislavu Valantu, ki je vodil Nacionalno finančno družbo, ki je upravljala nekoč eminentna sklada NFD1 in NFD2, nato pa propadla, skupaj z denarjem, naloženim v obliki certifikatov. Valant je skupaj s Francijem Strajnarjem obtožen škodljivega posla z delnicami Save. Tožilstvo Valantu očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Že obsojeni

Dolgi postopki in težavno dokazovanje najbolj zahtevnih oblik gospodarskega kriminala so dokaz, da bi spremembe, ki jih predlaga poslanec SNS Jelinčič, močno okrnile možnosti, da kršitelje zakona dejansko doleti kazen. Ob tem se je vredno spomniti, kdo je, poleg naštetih, v preteklih letih zaradi zlorabe položaja v gospodarski družbi in gospodarskega kriminala že moral v zapor ali pa je kazen celo že prestal.

Boško Šrot od leta 2014 v zaporu na Dobu prestaja kar devetinpolletno kazen. Na pet let in deset mesecev je bil obsojen zaradi spornih poslov pri prodaji delnic Pivovarne Laško Istrabenzu. Pri tem poslu, kjer je sodeloval tudi Bavčar, je bila Pivovarna Laško oškodovana za 22 milijonov evrov. Dodatno kazen štiri in pol leta pa je dobil novembra 2014.

Igor Bavčar je bil obsojen v dveh sodnih postopkih na skupno kazen sedem let zapora, še vedno pa mu grozi kazen zaradi davčne utaje. Kazen je po številnih zahtevah za varstvo zakonitosti in zdravstvenih težavah začel prestajati šele leta 2016.

Hilda Tovšak je po tem, ko je v številnih sodnih procesih priznala krivdo, v zapor odšla leta 2013, izpustili pa so jo leta 2018, vendar še vedno prestaja pogojno kazen. Zadnja ji je bila izrečena leta 2020, kot smo že omenili, pa je lansko jesen tožilstvo v zadevi Delamaris odstopilo od pregona.

Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave Merkurja, je bil obsojen na sedem let zapora zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Priznal je krivdo za kar 11 kaznivih dejanj. Predčasno so ga izpustili na prostost leta 2019, čeprav bi moral za zapahi sedeti vse do leta 2023. V javnosti se sicer ne izpostavlja, čeprav je bil že opažen v družbi nekaterih vidnih politikov.

Edini tajkun, ki nikoli ni sedel za zapahe, je nekdanji prvi mož gradbenega giganta SCT Ivan Zidar. In to kljub temu, da je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zaradi zdravstvenih težav so mu prestajanje kazni večkrat prestavili, v številnih kazenskih postopkih so procese zoper njega ustavili, ker naj bi bil pravdno nesposoben.

STA
Sojenje v primeru Teš 6 bi se s sprejemom popravkov zakona zaključilo in Uroš Rotnik bi si lahko oddahnil.