Metsola je na glasovanju, ki je terjalo absolutno večino, dobila 458 glasov od 616 oddanih veljavnih glasovnic. Predsednica, ki bo parlament vodila v drugi polovici mandata, prav danes praznuje 43. rojstni dan in je s tem najmlajša predsednica Parlamenta doslej.
Socialistu Sassoliju bi se v tem mesecu iztekel mandat. Njegova izvolitev julija 2019 je bila rezultat dogovora treh največjih političnih skupin - EPP, socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) -, da bo v drugi polovici mandata položaj predsednika pripadel EPP.
Metsola se je po izvolitvi spomnila pred tednom dni preminulega dosedanjega predsednika Davida Sassolija in napovedala, da bo nadaljevala njegovo delo. Že v predstavitvi pred glasovanjem je dejala, da si je želel Sassoli imeti vse za skupno mizo, za to pa si bo prizadevala tudi sama. "Rada bi okrepila kulturo dialoga, politika ne sme biti boj med zmagovalci in poraženci, temveč mora biti v službi državljanov," je dejala. Napovedala je tudi boj za pravice žensk.
Poleg Metsole sta se za predsedniški položaj potegovali še Alice Bah Kuhnke iz vrst Zelenih in Sira Rego iz Levice, medtem ko je Kosma Zlotowski iz Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) kandidaturo umaknil.
Izvolitev pozdravljata, a opozarjata
Kot sta po izvolitvi v skupni izjavi za javnost sporočila evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew/LMŠ), je izvolitev nove predsednice "rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta."
Izrazila sta veselje, da je krmilo Parlamenta po dolgih letih znova v rokah ženske, kar bo "med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU." Joveva in Grošelj sta ob tem izrazila pričakovanje, da bo nova predsednica "premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča." Opozorila sta zlasti na področje pravic žensk, pri čemer sta posebe izpostavila pravico do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je "Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava."
Obenem sta izpostavila vprašanje vladavine prava, "ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU," pri čemer sta poudarila, da politična skupina nove predsednice večkrat zagovarja politična stališča, ki so "za naju popolnoma nesprejemljiva." Joveva in Grošelj tako pričakujeta, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega Sassolija.
"Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta," sta zaključila.
