Evropska mreža okoljevarstvenih organizacij EEB je v 7. januarja objavljeni analizi zapisala, da se je Slovenija dobro izkazala pri prizadevanjih za spopad z izgubo biotske raznovrstnosti in ukrepih za krepitev odpornosti ekosistemov, mešano ali slabo oceno pa ji je dala na vseh drugih področjih.

Še posebej slabo oceno okoljevarstvenikov je slovensko predsedstvo dobilo na področju podnebnega ukrepanja in spodbujanja trajnostne mobilnosti, pri prehodu v bolj trajnostno kmetijstvo, pri prizadevanjih za odpravo onesnaženosti zraka in voda in za čistejšo industrijo ter pri igranju vloge gonilne sile na področju krožnega gospodarstva in zmanjševanja odpadkov.

Z ministrstva za okolje in prostor so danes odgovorili, da so si kot predsedujoči prizadevali za dosledno in ambiciozno izvajanje agende zelenega dogovora, zlasti na področju podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in krožnega gospodarstva.

Slovensko predsedstvo je denimo zaključilo intenzivna pogajanja z Evropskim parlamentom glede osmega akcijskega okoljskega programa EU in doseglo dogovor. K hitrejšemu okrevanju, odpornosti, zelenemu prehodu in digitalizaciji pa bodo prispevali načrti za okrevanje in odpornost, ki so jih finančni ministri v času slovenskega predsedovanja potrdili 22.

Kot enega najpomembnejših dosežkov slovenskega predsedovanja izpostavljajo tudi dogovor o proračunu EU za leto 2022. Ta bo podkrepil gospodarsko okrevanje in odpornost evropskega gospodarstva ter spodbujal podnebne in digitalne cilje, so poudarili.

Slovensko predsedstvo je neposredno po objavi predlogov zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 zagotovilo državam članicam možnost odziva na neformalnem zasedanju okoljskih in podnebnih ministrov julija 2021 na Brdu pri Kranju. Nato se je delo intenzivno nadaljevalo na tehnični ravni in na ministrstvu menijo, da so zagotovili dobro podlago za nadaljevanje pogajanj v času francoskega predsedovanja.

Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja na področju okolja so bile tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti, krepitev kratkih dobavnih verig, spodbujanje krožnega gospodarstva, preusmeritev na industrijo brez onesnaževanja in podpiranje okolja brez strupov, kot tudi spodbujanje solidarnosti, blaginje, socialne in okoljske pravičnosti ter odgovornosti, so še našteli na okoljskem ministrstvu.

Na ministrstvu za infrastrukturo pa so se odzvali na ugotovitve iz analize, da so med obravnavo ošibili ambicije predlogov glede dosjejev iz trajnostne mobilnosti, ki se ukvarjajo z uvajanjem alternativnih goriv v prometu. To morda do določene mere drži pri nekaterih vprašanjih, vendar to ni prosta izbira predsedstva, pač pa nujna posledica iskanja možnih kompromisov med državami članicami EU, ki imajo zelo različne izhodiščne položaje in možnosti, so pojasnili.