Trenutna rekorderka v trajanju bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji je ženska z območja Prekmurja, ki je na bolniškem dopustu od julija 2009. Samo pol leta krajši staž ima Mariborčan, na bolniškem dopustu je od januarja 2010.

Po podatkih ZZZS je ta čas na več kot pet let trajajočem neprekinjenem bolniškem dopustu 346 ljudi. Na NIJZ so povedali, da se je leta 2020 zaključilo 29 bolniških odsotnosti, ki so trajale več kot osem let.

Kako je mogoče tako dolgo ohranjati bolniški dopust

Zakaj se osebe ne rehabilitirajo in napotijo nazaj na delo ali pa invalidsko upokojijo? »Slovenska zakonodaja je v tem delu neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Izjemi sta Bolgarija in Slovenija. Primere dolgotrajnih bolniških dopustov bi morali sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov, vse omenjene postopke pohitriti, ljudem pa zagotoviti hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev. Generalno so razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je bolniško nadomestilo višje, kot bi znašala invalidska pokojnina, je to dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega dopusta,« so pojasnili na ZZZS. Želeli smo tudi izvedeti, zaradi katerih konkretnih razlogov ali dejavnikov so lahko rekorderji tako dolgo v staležu. Podrobnejših informacij, kot so navedene v odgovoru, na ZZZS ne razkrivajo.

Korona povečala obseg bolniških dopustov

Epidemija koronavirusa, ki je posegla v vsa področja življenja, ni zaobšla politike bolniških dopustov. Zaradi virusa se je obseg bolniške odsotnosti z dela povečeval, so pojasnili na ZZZS in dodali, da so lani za izolacije izplačali 57 milijonov evrov nadomestil za 714.000 delovnih dni. Povprečna višina nadomestila na dan je bila 83 evrov. Da je covid povzročal številne bolniške odsotnosti, pritrjujejo tudi na NIJZ, a dodajajo, da so se na ta račun zmanjšale bolniške odsotnosti iz drugih razlogov, na primer nalezljivih in kroničnih bolezni. »Zaradi covida-19 je bilo v letu 2020 zabeleženih 71.573 primerov bolniške odsotnosti s skoraj milijon dnevi nezmožnosti na delo, natančno 924.895,« so povedali na inštitutu za javno zdravje.

Iz blagajne ZZZS v dveh letih 730 milijonov evrov

Na NIJZ ugotavljajo, da trend bolniške odsotnosti z dela narašča, to potrjujejo podatki ZZZS o izplačevanju bolniških nadomestil. V koronskem obdobju 2020–2021 je ZZZS zavarovancem izplačal skoraj 900 milijonov evrov nadomestil, v dvoletnem obdobju pred tem (2018–2019) pa okoli 730 milijonov evrov. Gre samo za izplačila iz blagajne ZZZS, ne pa tudi delodajalcev, ki krijejo stroške za prvih 30 dni odsotnosti z dela (izjema so covidna obolenja).

Število dni bolniške odsotnosti z dela se v Sloveniji na letni ravni bliža 13 milijonom. Lani, do novembra, so zabeležili skupno 12,8 milijona dni bolniškega dopusta na breme delodajalcev in ZZZS ter nekaj več kot 1,2 milijona primerov.

Najvišji deleži v usnjarstvu, rudarstvu, zdravstvu, javni upravi ...

Analize podatkov o bolniških dopustih, ki jih opravljajo na NIJZ, so za leto 2020 pokazale, da je bila stopnja bolniških odsotnosti najvišja, skoraj 11-odstotna, v podjetjih, ki se ukvarjajo z usnjarsko industrijo. Blizu deset odstotkov bolniških odsotnosti je zabeleženih v socialnovarstvenih zavodih z nastanitvijo (domovi upokojencev, zavodi za osebe s posebnimi potrebami, motnjami duševnega zdravja in podobno) ter premogovništvu; 7,6-odstotni delež bolniških dopustov imajo institucije s področij javne uprave, obrambe in socialne varnosti, 7,2-odstotnega pa poštne in kurirske dejavnosti. Blizu sedmim odstotkom je tudi dejavnost varovanja.