Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški. Po podatkih registra raka je med letoma 2014 in 2018 v Sloveniji povprečno na leto za rakom dojk zbolelo 1396 žensk, umrlo pa jih je 420. V letu 2018 je za rakom dojk zbolelo 1527 oseb, od tega 1516 žensk in 11 moških. Umrlo je 473 žensk in pet moških.

»Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še višalo; starost je namreč eden najpomembnejših nevarnostnih dejavnikov za nastanek raka,« izpostavlja Katja Jarm, vodja registra in klicnega centra programa DORA na Onkološkem inštitut Ljubljana in soavtorica raziskave o vplivu epidemije covid-19 na raka OnKOvid.

Po podatkih OnKOvida, spletne platforme za spremljanje onkološke obravnave v Sloveniji, je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel delež obravnavanih primerov raka dojk. »Ko smo se prvič srečali s koronavirusno epidemijo, in sicer spomladi 2020, je bil upad 40-odstotni, poleti in jeseni 2020 pa je ta delež narasel in presegel leto 2019. V letu 2021 je bil vseskozi za okoli 10 odstotkov nižji,« je povedala Jarmova.

Nedosegljivo zdravstvo

Kot ugotavlja, je razlogov za upad več. »Morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, niso obračali na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej. Tudi presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka so bili v 2020 za več kot dva meseca prekinjeni. Vendar naj poudarimo, da je takoj po prvem valu epidemije spomladi 2020 država potrdila pomen presejalnih programov za raka in jih v naslednjih valih epidemije ni več zaustavljala. Program DORA je po vnovičnem zagonu dejavnosti po prvem valu epidemije vsa prizadevanja usmeril v vzpostavitev varne obravnave žensk in nadomeščanje izpada presejalnih mamografij ter jih večino nadomestil do konca leta 2020, ostale pa do pomladi 2021,« pove sogovornica.

mamografija
Dreamstime
Najpogostejši raki pri nas, med katere spada tudi rak dojk, so povezani z nezdravim življenjskim slogom.

»Že takoj po vnovični vzpostavitvi delovanja programa je na slikanje prišlo skoraj 75 odstotkov vseh povabljenih žensk, kar je na ravni udeležbe pred epidemijo,« je še zadovoljna sporočila Katja Jarm. Povedala je še, da so v programu DORA odkriti večinoma raki na začetni stopnji bolezni in omejeni na dojko. Tretjina odkritih rakov je manjših od enega centimetra, kar pomeni, da večino teh niti ženska niti njen zdravnik še ne moreta zatipati.  

Zakaj zbolevamo

Rak ni ena sama bolezen, ampak je skupno ime za nekaj sto različnih bolezni, katerih vzroki, poteki in prognoze se med seboj močno razlikujejo, še razloži sogovornica. »Nastajanje raka (karcenogeneza) je zapleten in dolgotrajen večstopenjski proces, za katerega je značilna nepovratna sprememba celice v tumorsko celico, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo in se nezdravljena konča s smrtjo. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo različni, med seboj prepleteni dejavniki, od dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja,« predstavi podrobnosti.

Najpogostejši raki pri nas, to so raki kože, prostate, pljuč, dojk ter debelega črevesa in danke (leta 2018 so predstavljali 61 odstotkov vseh ugotovljenih rakov), so povezani z nezdravim življenjskim slogom – čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, telesno nedejavnostjo, prekomerno telesno težo, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. »Ogroženost z njimi je moč zmanjšati z ukrepi primarne preventive. Za to lahko naredi vsak posameznik sam s svojim vedenjskim slogom in odločitvami za zdrave izbire zelo veliko. Naj opozorim na odličen pripomoček, Evropski kodeks proti raku, ki predstavlja 12 priporočil proti raku, ki temeljijo na številnih znanstvenih dokazih. To je 12 nasvetov, kako si lahko zmanjšate ogroženost z rakom ali ga odkrijete, še preden vas težave pripeljejo k zdravniku,« nas seznanja Jarmova z onkološkega inštituta.

Poudari, da mednarodna organizacija za raziskave raka, ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, ocenjuje, da bi bilo mogoče preprečiti skoraj polovico vseh smrtnih primerov zaradi raka v Evropi, če bi vsi upoštevali ta priporočila, med katerimi so: ne kadite, ne izpostavljate se tobačnemu dimu, zdravo se prehranjujte, vzdržujte normalno telesno težo, bodite telesno dejavni, omejite uživanje alkoholnih pijač in ne izpostavljajte se sončnim žarkom. 

Kaj pravijo Slovenke z rakom dojk

Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, združenja za boj proti raku dojk, pravi, da ko se ozira za skoraj dvema polnima letoma korone, lahko izpostavi, da je bilo med ženskami z rakom dojk, ko se je pojavil covid-19 tudi v Sloveniji, veliko strahu, negotovosti. »V tistem obdobju smo imeli na naših svetovalnih linijah tudi po trikrat več klicev kot po navadi,« je povedala. Dodala je, da je glavna skrb žensk, ki se že zdravijo zaradi raka dojk, med epidemijo, da ne bi zbolele. »Ker če se to zgodi, lahko pride do prekinitve zdravljenja, prekinitve kemoterapije, obsevanj. Če je prekinitev predolga, je morda potem treba zdravljenje v neki meri celo ponoviti ali pa ga zamenjati, kar ni najbolj optimalno. Torej prekiniti terapijo zaradi bolezni je veliko breme, ki visi nad ženskami s to diagnozo, zato se med epidemijo res pazijo.«

Večina preventive raka dojk je usmerjene v njegovo zgodnje odkrivanje, ki poteka v obliki presejalnega programa DORA. Z njim se ob zadostni udeležbi žensk lahko umrljivosti za rakom dojk zmanjša do 30 odstotkov. 

Sicer pa opozarja na, kar je izpostavila že Katja Jarm z onkološkega inštituta, na dostopnost zdravstva. »Če je ženska posumila na raka dojk, si morda kaj zatipala v prsih, je izredno težko prišla do napotnice. To bi ji moral izdati osebni zdravnik, a je bilo velikokrat nemogoče do njega prek telefona, e-pošte, kaj šele v živo. Zato smo ženske spodbujali, da so zelo vztrajne, jim pri vzpostavljanju stika z zdravniki celo pomagali, ali pa jim svetovali, da se obrnejo na ginekologa, ki poleg osebnega zdravnika tudi lahko napiše napotnico za obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. Primarna raven je velikokrat te ženske pustila povsem na cedilu,« pravi Španićeva. Vse od tu – obravnava žensk na sekundarni in terciarni ravni – pa je potekala nemoteno, je še povedala.

Več smrti zaradi te bolezni

Jasno je, nadaljuje, da je v koronačasu manj odkritega raka. »Pri marsikateri ženski bo rak odkrit pozneje, v lokalno napredovali fazi, ker se jih zdaj prestreže toliko manj, kar je zelo težko dejstvo. Kako je sicer epidemija vplivala na potek onkoloških bolezni, bo sicer vidno šele čez nekaj let. Verjetno pa nas čaka večja umrljivost za rakom, ker bo odkrit pozneje.«

Predsednica Europe Donne je izpostavila tudi, da zadnjih 10 let incidenca raka narašča in da je za to več vzrokov, med njimi staranje prebivalstva, »pa tudi več jih je odkritih kot včasih. Tudi nekoč so umirali za rakom, pa sploh niso vedeli, da ga imajo, ker se ga ni odkrivalo. Medicinska doktrina je bila takrat drugačna. Za čas okoli 70. in 80. let prejšnjega stoletja se tako za veliko ljudi ne ve, kaj je bil vzrok njihove smrti, mogoče ali zelo verjetno tudi rak. Na srečo so se zgodili veliki premiki na področju diagnostike in zdravljenja v zadnjih 40 letih, zato je tudi več odkritega raka med populacijo,« še razlaga.