Zvišanje minimalne plače zvišuje mejo

Krediti že čez nekaj dni težje dosegljivi za večino Slovencev

Žiga Kariž
11. 1. 2022, 05.38
Posodobljeno: 17. 2. 2023, 09.25
Deli članek:

Zvišanje minimalne plače bo prineslo tudi zvišanje meje za izpolnjevanje pogoja kreditne sposobnosti. Koliko kredita še lahko dobimo s povprečno plačo?

Profimedia
Družini z dvema otrokoma mora po poplačilu kredita na računu ostati vsaj 2106 evrov.
816 evrov je znesek, ki po novem predstavlja mejo za kreditno sposobnost posameznika. 1218 evrov je znašala povprečna plača oktobra 2021. 

Zaposleni z najnižjimi dohodki z zanimanjem pričakujejo dokončno odločitev o višini minimalne plače. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je že prejšnji teden napovedal, da bo predlagal zvišanje za 4,9 odstotka, natanko toliko, kot so pri statističnem uradu namerili inflacijo za leto 2021 in kolikor od ministra terja zakon. Kot smo izvedeli, bo zvišanje na 1074,43 evra bruto objavljeno v Uradnem listu najkasneje do 20. januarja.

Kot običajno bi gospodarstveniki radi, da bi bilo zvišanje manjše oziroma bi ga kot lani delno subvencionirala država. Sindikati in del opozicije si želijo, da bilo zvišanje še večje, celo za okoli deset odstotkov.

Razlika vse manjša

Minister se lahko glede na to, da s predlaganim povišanjem ni nihče zadovoljen, oddahne, saj je očitno sprejel pravo odločitev. Malce težje bo tistim, ki v podjetjih in državni upravi usklajujejo plačna razmerja med posameznimi delovnimi mesti. Ker se minimalna plača zadnja leta redno viša, zadnji dve leti tudi znatno bolj kot leta pred tem, je razlika med minimalno in povprečno plačo vse manjša. Vedno več je torej delavcev, katerih prihodki so enaki minimalni plači ali le malo nad njo.

Profimedia
Povprečna pokojnina je leta 2021 znašala 817 evrov, kar pomeni, da je povprečen upokojenec praktično kreditno nesposoben.

Banke bi odpravile omejitve

V skrbeh so tudi v bankah. Znatno zvišanje minimalne plače bo zmanjšalo kreditno sposobnost številnih komitentov. Makrobonitetne omejitve, ki jih je pred dvema letoma sprejela Banka Slovenije, namreč določajo najnižji prag za kreditno sposobnost pri 76 odstotkih minimalne bruto plače. Še nekaj dni bo torej prag pri 778 evrih, po objavi nove minimalne plače v Uradnem listu pa se bo zvišal na 816,50 evra. Na prvi pogled zvišanje praga morda ni visoko, a za nekoga, ki želi dobiti stanovanjski kredit, pomeni precej nižjo vsoto, ki si jo lahko privošči. Pri obdobju odplačevanja na 30 let lahko to pomeni tudi 10.000 evrov nižji znesek kredita.

Krediti vse dlje

Prejemniki minimalne plače in večji del tistih, katerih dohodki so kanček nad njo, bodo od 20. januarja od kreditov oddaljeni še bolj kot lani. Kaj pa tisti s povprečno plačo? Ta je oktobra znašala 1218 evrov neto, kar pomeni, da prejemniku za poplačilo kredita ostanejo 403 evri. V naši največji banki lahko za ta znesek dobi ob fiksni obrestni meri malo manj kot 100.000 evrov kredita, ob malo nižji variabilni 115.000 evrov hipotekarnega stanovanjskega kredita.

Koliko kredita lahko dobimo

Poglejmo si še, kakšen kredit si lahko privošči družina, kjer oče in mati prejemata povprečno plačo in imata dva vzdrževana otroka. Za vsakega otroka banka od njune kreditne sposobnosti odšteje 237 evrov. Glede na veljavne predpise banke upoštevajo, da lahko družina skupaj odplačuje 330 evrov mesečnih obveznosti. Najvišji znesek kredita, ki si ga družina lahko privošči pri naši največji banki, je malo manj kot 95.000 evrov. Možnosti, da bi si družina s kreditom omislila domovanje ob trenutnih cenah nepremičnin, praktično ni.

Ob vsem tem velja omeniti, da je podatek o višini povprečne plače leta 2021 zagotovo napihnjen, saj je posledica številnih visokih covidnih dodatkov, ki so jih deležni zaposleni v zdravstvu in javni upravi. Ne bi bilo presenetljivo, če bi se po koncu obdobja vladnih daril plače statistično gledano celo znižale, ne glede na dvig minimalne plače in visoko inflacijo.

Vedno več kreditov ali vedno višji krediti?

Banka Slovenije se na vedno pogostejše in glasnejše pozive bank, naj omili makrobonitetne omejitve, ki postavljajo za slovenske razmere relativno visoko mejo za pridobitev kreditne sposobnosti, za zdaj še ne odziva. Na dosedanja novinarska vprašanja so odgovorili le z oceno, da ukrepi delujejo in jih budno spremljajo. Željam bank, da bi se omejitve ukinile, ne gre v prid podatek, da skupen znesek stanovanjskih kreditov še vedno narašča. A kredite dobiva le manjši del prebivalstva Slovenije, zaradi višanja cen nepremičnin pa so višji tudi zneski. Povišanje obsega stanovanjskih posojil torej ne pomeni, da vse več Slovencev dobiva kredite, ampak da so njihovi zneski precej višji kot v preteklosti.