Nasilno vedenje otrok do staršev in družine je družbeni pojav, ki je zadnje obdobje vse pogostejši, vendar še vedno premalo raziskan. Tudi javnost je o tem premalo ozaveščena. Vzrok za to je predvsem pomanjkanje literature tako v tujini kot pri nas ter nizko število prijavljenih primerov nasilja.

»Vemo, da je nasilje otrok nad starši razširjeno, da se dogaja, vendar so tiste prijave, ki jih dobimo, le vrh ledene gore. Koliko je še sivega polja, pa niti ne upamo pomisliti. Starši si namreč težko priznajo, da jim pri vzgoji in ustvarjanju srečne družine ni uspelo,« pove Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja in vodja interventne službe Centra za socialno delo (CSD) Pomurje, enota Murska Sobota. Skupaj s sodelavko Sandro Zemljak, strokovno delavko, sta med redkimi v Sloveniji, ki sta na temo nasilja mladoletnikov nad starši pripravili strokovni članek.

Enotne definicije ni

Nasilje mladoletnikov nad starši je, kot sta pojasnili sogovornici, težko enotno definirati, saj je raziskav s tega področja malo, hkrati so preveč različne in otežujejo oblikovanje jasnih sklepov. Najpogosteje se uporablja definicija, da je nasilje mladoletnikov do staršev zloraba moči mladoletnika v odnosu do staršev, skrbnikov ali drugih sorodnikov, tudi sorojencev, zgodi pa se vsakič, ko mladoletnik poskuša fizično ali psihično prevladati, prisiliti ali nadzorovati druge člane družine. Opravljene raziskave kažejo, da v Evropi prihaja do naraščanja tovrstnega nasilja. »Podobno se ugotavlja v Sloveniji. V nevladnem društvu SOS so opozorili na naraščanje števila zelo mladih, okoli 13 let starih otrok, ki so nasilni do svojih staršev, kar opažajo tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo.«

Kot pišeta avtorici v strokovnem članku, označuje izraz prestopništvo celoto prestopniških vedenj mladih oseb. V širšem smislu so prestopniška vedenja kršitve vedenjskih pravil, v ožjem smislu pa se izraz, kadar govorimo o temi v kontekstu kazenskega prava, nanaša na tiste prestopke, ki so opredeljeni kot kazniva dejanja. Za mladoletnike so se v kazenskem pravu razvile posebne vrste kazenskih sankcij, to so vzgojni ukrepi. Ločimo jih šest, razvrščamo pa jih v dve skupini, in sicer v nezavodske oziroma usmerjevalne ukrepe, ki se izvršujejo na prostosti, mednje pa spadajo ukor, navodila, prepovedi in nadzorstvo organa socialnega varstva, ter v zavodske vzgojne ukrepe, ki se izvršujejo v institucijah, mednje pa spadata oddaja mladoletnika v vzgojni zavod ali prevzgojni dom in oddaja v zavod za usposabljanje.

Kadar gre za hujše primere prestopništva, je mladoletniku mogoče izreči tudi kazen mladoletniškega zapora ali denarno kazen. Kazenski zakonik razlikuje starostne skupine mladoletnikov. Otroci, stari do 14 let, niso subjekti kazenskega prava, zato se v skladu z 72. členom tega zakonika mladoletnikom, ki so ob storitvi kaznivega dejanje že stari 14 let, niso pa še stari 16 let, smejo izreči le vzgojni ukrepi. Mladoletnikom, ki so ob storitvi kaznivega dejanja že stari 16 let, niso pa še stari 18 let, se smejo izreči vzgojni ukrepi, izjemoma tudi denarna kazen ali mladoletniški zapor.

Otroke do 14. leta, ki storijo prekršek ali kaznivo dejanje, obravnavajo samo centri za socialno delo, saj kazensko še niso odgovorni. »Na CSD Pomurje smo v preteklih letih obravnavali primere nasilja otrok oziroma mladostnikov nad starši. Dvema mladoletnikoma, ki sta bila stara 16 let, je bil tudi izrečen ukrep prepovedi približevanja, v teh primerih je šlo za hujše oblike nasilja. Nasilja otrok nad starši je še veliko več, predvsem pri otrocih do štirinajst let, vendar teh evidenc nimamo zaradi že omenjene kazenske odgovornosti,« je poudarila sociologinja Zemljak.

Kadar je mladoletniku izrečen ukrep prepovedi približevanja, je v času trajanja prepovedi odstranjen iz okolja oziroma družine, kjer je nasilje povzročal. Mladoletniku je ponujena možnost nastanitve v kriznem centru za otroke ali mladostnike ali v okviru socialne mreže oziroma sorodnikov, če ga želijo sprejeti in če mladoletnik to možnost sprejme. »Ponujamo mu razgovore v sklopu svetovalne pomoči za čas trajanja ukrepa prepovedi približevanja in tudi po njem, ko se lahko že vrne domov, če seveda starši ne zaprosijo za podaljšanje ukrepa,« je pojasnila Carjeva in dodala, da so imeli na CSD Pomurje primer, ko povzročitelj nasilja nastanitve v kriznem centru ni hotel sprejeti.

Pomoč morata sprejeti povzročitelj in žrtev
Kot pojasnjujeta sogovornici, strokovni delavci centrov za socialno delo ob kaznivem dejanju mladoletnika opravijo razgovor s starši in otrokom. Takrat raziščejo tudi družbeno mrežo, opredelijo otrokove težave in načine njihovega reševanja, sodelujejo z drugimi vključenimi institucijami in otroku ponudijo možnost vključitve v različne oblike pomoči, ki jo potrebuje. V svetovalne storitve se vključi tudi družina. »Pomembno je, da pri obravnavi mladoletnika, ki je izvajal nasilje, sodelujejo tudi ostali družinski člani, saj otrok sam teh težav ne bo zmogel rešiti. Ključno sporočilo, ki ga želimo prenesti, je, da se nasilje prijavi, da se o njem spregovori, saj se lahko tako pravi čas ponudi ustrezna strokovna pomoč. Sicer je velika verjetnost, da se bo nasilje stopnjevalo,« je podčrtala Zemljakova.

CSD sodeluje pri obravnavi mladoletnika tudi, ko je ta v kazenskem postopku. Po prejemu kazenske ovadbe namreč tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka, o katerem je vedno obveščen tudi CSD, ki mora v skladu z zakonom o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladoletnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah, v katerih živi, ter o drugih okoliščinah, ki zadevajo mladoletnikovo osebnost. Na podlagi teh ugotovitev mora CSD pripraviti socialno poročilo, v pripravo poročila pa vključijo tudi mladoletnika.

»Z njim se pogovorimo o primernem vzgojnem ukrepu, mu ga predstavimo kot obliko pomoči in tudi predlagamo vzgojni ukrep, v okviru katerega je mladoletnik pripravljen sodelovati. S takšnim načinom dela mladoletnik uspešneje dosega cilje, ki si jih v obravnavi zastavi.« Center za socialno delo nato izrečene vzgojne ukrepe izvaja oziroma jih spremlja in o tem v rednih časovnih presledkih na zahtevo sodišča obvešča sodnika. Kadar gre za izrek zavodskega ukrepa ali mladoletniškega zapora, pa strokovni delavec CSD sodeluje z zavodom ali zaporom. »Če je mladoletnik že kazensko odgovoren, se ga v primeru prekrška obravnava na okrajnem sodišču, če pa gre za kaznivo dejanje, na okrožnem sodišču,« še razloži Zemljakova.

Fizično nasilje najvidnejša oblika
Opravljene študije kažejo, da po številu ni razlik med spoloma mladoletnikov, ki izvajajo nasilje. Fantje so resda pogosteje fizično nasilni, dekleta pa nad starši izvajajo predvsem psihično nasilje. Ločimo namreč več vrst nasilja mladoletnikov nad starši. Med najvidnejšimi oblikami je fizično nasilje, saj tovrstna zloraba pušča vidne posledice na žrtvi. Med fizično nasilje spadajo udarci, klofute, porivanje in uničevanje stvari. Psihično nasilje pomeni žalitve, ustrahovanje, poniževanje, manipuliranje, nerealna pričakovanja do staršev, grožnje, bežanje od doma, laganje, grožnje, da bodo poškodovali ali ubili sebe ali starše.

Pojavljajo se tudi primeri finančnega nasilja, kot so kraja, jemanje lastnine brez dovoljenja, uničevanje doma ali materialnih dobrin na domu, kopičenje dolgov, ki jih pokrivajo starši, zahtevanje denarja ali kupovanja stvari, ki si jih starši ne morejo privoščiti. Mladostniki pa nad starši včasih vršijo tudi spolno nasilje, in sicer posilstvo kot tradicionalno obliko spolnega nasilja. V to obliko se uvrščajo tudi grožnje mladoletnika, da se bo zapletel v nepremišljena seksualna razmerja ali da ne bo uporabil kontracepcije pri spolnih odnosih.

Preplet več dejavnikov

Vzrokov za nasilje je več, med drugim so to vzgoja, čustvene in vedenjske težave ali duševne motnje, nasilje v družini, na to lahko vpliva tudi zloraba alkohola in prepovedanih substanc. »Razlogov za nasilje je vedno več, gre namreč za preplet različnih dejavnikov, tudi zato je tako pomembno, da mladoletnikom ponudimo prave oblike pomoči. Usmerimo jih k psihologom, pedopsihiatrom in podobno,« je poudarila Zemljakova, strokovna delavka.

Kako torej prepoznati, da gre za hujšo obliko nasilja, ki je preraslo zgolj pubertetniško loputanje z vrati? »Lahko trdimo, da je to takrat, ko pride do nadvlade, je pa to seveda različno od primera do primera. Ko starši ugotovijo, da ima otrok moč nad njimi, ali ko ne zmorejo več tega obvladovati z nekimi primernimi vzgojnimi ukrepi. Pri nasilju gre namreč vedno za neravnovesje moči, žrtev je vedno podrejena,« je pojasnila Carjeva.

Ker je nasilje mladoletnikov nad starši še vedno slabo raziskano, je pomembno, da se o tem čim bolj ozavešča v medijih, na družbenih omrežjih, s preventivnimi delavnicami. »Žrtev v nasilnem odnosu težko stori prvi korak, morda za to niti ne bo imela možnosti. Zato je res nujno, da sosedje v bloku, sodelavci, znanci, ki nasilje vidijo ali slišijo, to prijavijo. Policija ima anonimno številko, kamor lahko vsak poda anonimno prijavo, prav tako imamo na centru interventno službo vse dni v letu. Na klic policije se takoj tudi sami vključimo v primer, pridemo na kraj dogodka, pomagamo zaščititi žrtev, ki je v trenutku odhoda najbolj ogrožena. Povzročitelj namreč ve, da bo izgubil moč nad žrtvijo, hkrati pa ve, da se mu je žrtev le uspela postaviti po robu,« sta sklenili Saša Car in Sandra Zemljak.

V treh generacijah zapored

Čeprav sta se sogovornici v strokovnem članku, ki smo ga omenili na začetku prispevka, osredotočili na mladostniško nasilje nad starši, pa je veliko tudi nasilja odraslih otrok nad starši. To obliko nasilja naj bi bilo po razlagah strokovnjakov mogoče, ko starš dopolni 65 let, povezati tudi z nasiljem nad starejšimi, vendar je o nasilju odraslih otrok nad starši opravljenih premalo raziskav tako pri nas kot v tujini. »Tudi tega nasilja je ogromno, predvsem se tu kaže medgeneracijski odnos. Vzorce, ki so jih mladostniki videli pri svojih starših, velikokrat prenašajo na svojo družino in pozneje tudi nazaj na svoje starše. Tudi pri nas na centru smo imeli hujši tovrstni primer, ko se je nasilje pojavljalo v kar treh generacijah. Iz tega kroga nikakor niso mogli izstopiti, tudi pomoči niso sprejeli,« je dejala Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja v CSD Pomurje.