Izračun

Zaposleni za minimalno plačo bi imeli letos eno plačo več

Mihael Korsika
9. 1. 2022, 18.34
Posodobljeno: 14. 1. 2022, 09.15
Deli članek:

Minister za delo Janez Cigler Kralj predlaga zakonsko najnižji možni dvig minimalne plače na 1074 evrov bruto. Višina najnižje plače je povezana z izračunom minimalnih življenjskih stroškov iz leta 2016. Če bi se izračun posodobil, bi minimalna plača po navedbah Levice znašala 1173 evrov bruto.

Primož Lavre
Luka Mesec

Januar že tradicionalno prinaša nov izračun minimalne plače, ki se mora v skladu z zakonodajo povišati najmanj za višino inflacije v minulem letu. Od januarja lani je izračun vezan tudi na košarico minimalnih življenjskih stroškov. Najnižji osebni dohodek za polni delovni čas mora biti za najmanj 20 odstotkov in za največ 40 odstotkov višji od minimalnih življenjskih stroškov.

Podatek, da se leta 2022 pri obračunu upošteva košarica minimalnih življenjskih stroškov, ki je bila nazadnje izračunana leta 2017 na podlagi cen iz leta 2016 ter na podlagi strukture izdatkov iz leta 2015, sodi v rubriko »saj  ni res, pa je«.

119 evrov na mesec za hrano?

Ocenjeni minimalni življenjski stroški so leta 2016 znašali 613,41 evra na mesec. Del košarice minimalnih življenjskih stroškov je živilska košarica, po kateri odrasel moški do 65. leta starosti za hrano na mesec porabi dobrih 119 evrov.

Še bolj neverjetno je, da so v živilsko košarico vključeni le stroški nabavne cene živil, medtem ko stroški, ki so povezani s pripravo hrane, niso upoštevani. »Poleg tega bi bilo treba v kontekstu doseganja ciljev zdravega prehranjevanja upoštevati tudi druge spremljevalne stroške, in sicer transportne stroške in stroške, povezane s prodajo živil, razlike v cenah hrane pri različnih trgovcih, stroške opreme za shranjevanje, pripravo in uživanje obrokov (npr. hladilniki, zamrzovalniki, lonci, posoda, jedilni pribor, pečica ...),« je leta 2017 v izračunu minimalnih življenjskih stroškov zapisal Inštitut za ekonomska raziskovanja.

»Arhivski« podatki košarice minimalnih življenjskih stroškov se bodo spet osvežili prihodnje leto. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj (NSi) pa predlaga, da bi se letos minimalna plača povišala le za inflacijo v lanskem letu in bi tako znašala 1074 evrov bruto. To je v bruto znesku približno 50 evrov več kot lani. Njegov predlog je razburil vse vpletene strani, sindikate, gospodarstvenike in tudi nekatere opozicijske politične stranke.

STA
GZS

Zaposleni bo letos izgubil 1186 evrov bruto

V Levici, na predlog katere je državni zbor leta 2018 uzakonil upoštevanje višine minimalnih življenjskih stroškov pri določanju najnižje plače, poudarjajo, da je nujno treba narediti vnovičen izračun življenjskih stroškov. Če bi se veljavni zastareli znesek minimalnih življenjskih stroškov usklajeval od leta 2017 do 2021 vsaj z inflacijskimi stopnjami, bi danes znašal 678,70 evra, kar bi pomenilo, da bi morala minimalna plača znašati vsaj 814,40 evra neto oziroma 1173,30 evra bruto, so izračunali v Levici.

V parlamentarno proceduro so lani oktobra vložili predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero predlagajo takojšen vnovičen izračun minimalnih življenjskih stroškov in njihovo bolj pogosto izračunavanje v prihodnosti z vsaj vsakih šest na najmanj vsaka tri leta, medtem ko vsebine košarice ne bi spreminjali, je za Novice Svet24 povedal koordinator Levice Luka Mesec. Predloga novele matični odbor sicer še ni obravnaval.

»Bistvo je, da minimalni življenjski stroški zaobjamejo košarico osnovnih življenjskih dobrin, medtem ko se inflacijska stopnja meri drugače, je veliko bolj splošna. Po podatkih statističnega urada se je v nekaterih krajih ogrevanje podražilo tudi do 70 odstotkov, medtem ko je splošna stopnja inflacije izmerjena na 4,9,« je pojasnil Mesec.

»Ko se pogovarjamo o revežih, moramo vedeti, da so to ljudje, ki veliko večino ali celoto svojega dohodka porabijo za osnovne življenjske dobrine. Za hrano, ogrevanje, energente, elektriko in tako naprej, zato je bolj kot inflacijsko stopnjo treba gledati na dejanske minimalne življenjske stroške,« je še dodal Mesec. To je po njegovih besedah raven pod katero se v Sloveniji ne da normalno živeti.

Nad zakonsko najnižjim možnim dvigom minimalne plače so ogorčeni tudi opozicijski Socialni demokrati (SD). »V danih razmerah, ko prav najbolj ranljive skupine ljudi, med njimi prejemniki minimalne plače, pestijo enormne podražitve osnovnih življenjskih dobrin, stiska jih tudi energetska revščina in jim zaradi inflacije kopni realna kupna moč, je minister najnižje plačanim delavkam in delavcem »zmogel zagotoviti« zgolj minimalno in nujno korekcijo minimalne plače, kot mu to nalaga zakon,« je dejal poslanec SD Soniboj Knežak.

Ob tem je spomnil, da je SD lani jeseni ministra Ciglerja Kralja zaradi neusklajenosti z dejanskimi življenjskimi stroški gospodinjstev pozvala k novemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov, a je poziv naletel na gluha ušesa. »Ob nastopu nove vlade, za katero smo prepričani, da bo levosredinska, bomo predlagali takojšnjo novelacijo zakona o minimalni plači in prevetritev zastarelega modela izračuna minimalne plače,« je napovedal Knežak.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sicer že nekaj let poziva vlado k posodobitvi košarice minimalnih življenjskih stroškov. »Opozarjamo, da je izračun minimalnih življenjskih stroškov nujno potreben, da bi z njim dosegli enega od temeljnih zakonodajnih ciljev na področju minimalne plače, in sicer izboljšanje materialnega položaja delavk in delavcev ter njihovih družin,« so leta 2020 zapisali v zvezi.

Za gospodarstvenike dvig previsok

Kljub temu da minister Cigler Kralj predlaga z zakonom določen najnižji možni dvig minimalne plače, pa s tem niso zadovoljni delodajalci, ki se jim zdi povišanje minimalne plače za 4,9 odstotka previsoko. Gospodarska zbornica zato pričakuje, da bo država delno subvencionirala dvig minimalne plače v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega.