Kadrovsko podhranjeno zdravstvo

Kdo bo zdravil Slovence?! Zdravnikov kritično malo. Zakaj nočemo tujih?

Polona Krušec
8. 1. 2022, 07.22
Deli članek:

Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je jasen: brez zdravnikov ni javnega zdravstvenega sistema. »Zdravnikov v Sloveniji je premalo, še več, relativno število se vztrajno zmanjšuje, kar vedno bolj ogroža delovanje javnega zdravstvenega sistema,« jih skrbi.

STA
Lani so z delom v slovenskem zdravstvu pričeli: dva specialista interne medicine, dva specialista pediatrije in en splošni zdravnik.

Bobo
Bo ministru Poklukarju uspelo zadržati vsaj mlade zdravnike, da ne uidejo na delo v tujino?

Po njihovo so potrebne strukturne spremembe na segmentu financiranja, organizacije, upravljanja in nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu.
»Dobro javno zdravstvo za nas pomeni dostopnost pravočasne, celovite in kvalitetne zdravstvene oskrbe za vse državljanke in državljane. Zavedajoč se pomena potrebnih reformnih ukrepov, smo zdravniške organizacije že pred več kot sedmimi leti ponudile roko pomoči in predstavile možne rešitve za izhod zdravstva iz krize,« so dejali. Videti je, da te roke pristojni niso zgrabili.

Navržejo nekaj zgovornih podatkov: »Sosednja Avstrija ima 5,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa zgolj 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar pomeni, da za 15 odstotkov zaostaja za evropskim povprečjem, ki sicer znaša 3,9 zdravnika. Primerjava letnega naraščanja deleža zdravnikov v Sloveniji z naraščanjem v Avstriji in Nemčiji kaže na bistveno hitrejši dvig števila zdravnikov v omenjenih članicah EU. Zaradi povečevanja potreb zdravstva ob vse učinkovitejši in zahtevni medicini se potreba zdravstvenih sistemov po zdravnikih vsako leto povečuje. Zaradi prepočasnega naraščanja števila zdravnikov v Sloveniji je primanjkljaj zdravnikov v našem javnem zdravstvenem sistemu vsako leto izrazitejši,« podčrtajo.

Slovenci v tujino, k nam pa …

Omenjajo odhode zdravnikov v tujino in zasebni sektor. »To je neizpodbitno, saj bi sicer letno število diplomantov obeh medicinskih fakultet v Sloveniji zadostovalo za primerljiv letni prirast števila zdravnikov, kot ga vidimo v Avstriji in Nemčiji. Dejstvo potrjujejo podatki Zdravniške zbornice Slovenije, ki je v minulih letih vsako leto izdala med 150 in 300 potrdil o dobrem imenu, ki so pogoj za delo zdravnika v tujini, kar predstavlja praktično celotno generacijo diplomantov obeh medicinskih fakultet,« so pojasnili. Da mladi zdravniki odhajajo v tujino, potrjuje tudi podatek Zdravniške zbornice Slovenije o 126 nezasedenih razpisanih mestih za specializacije. Fides pravi, da je najbolj skrb vzbujajoče, da gre za specializacije, ki so nepogrešljive za delovanje javnega zdravstvenega sistema in so se izkazale za bistvene v boju z epidemijo, kot so infektologija, družinska medicina, pediatrija, anesteziologija in urgentna medicina.

Tisoč jih potrebujemo takoj

Da zahteve in potrebe slovenskega javnega zdravstva naraščajo hitreje od razpoložljivega števila zdravnikov, po besedah sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije kaže tudi naraščanje povprečnega števila nadur, ki so jih zdravniki opravili in se je v zadnjih letih najmanj podvojilo. »Posledično prihaja do vse bolj nevzdržnih obremenitev, ki vodijo v izgorevanje zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu. Da so razmere skrb vzbujajoče, nazorno kažejo izsledki raziskave Digital Doctor 2021, da so slovenski zdravniki izrazito pesimistični glede prihodnosti.«

V kolikor bi si odločevalci zadali cilj približati Slovenijo po deležu zdravnikov evropskemu povprečju, bi to pomenilo dodatnih tisoč zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, ki bi najprej izboljšali dostopnost primarnega zdravstva, ki je trenutno največja rak rana našega zdravstvenega sistema, poudarja Fides. Povečanje deleža zdravnikov na raven Nemčije in Avstrije pa bi pomenilo dodatnih 1700 oziroma 2700 zdravnikov, še dodajo, kar bi omogočilo implementacijo direktive Evropske unije o delovnem času 40 + 8 ur tedensko. Tak delovnik bi zdravnikom zagotovil dovolj prepotrebnega počitka in večjo učinkovitost, ki je v interesu tako bolnikov kot upravljalcev javnega zdravstvenega sistema.

STA
»Zdravnikov v Sloveniji je premalo, še več, relativno število se vztrajno zmanjšuje,« opozarja Fides.

Mladi ne bodo ostali

Tujina je vabljivejša, saj sosednje države načrtno iščejo zdravstvene delavce in jih znajo privabiti. Zdravniška zbornica Slovenije je v samo enem novembrskem dopoldnevu lanskega leta prejela več kot 70 prošenj za potrdilo o dobrem imenu mladih zdravnikov. »V prošnji za izdajo potrdila je pri vseh kot razlog naveden odhod v tujino. To predstavlja velik skok ob siceršnjih trendih, saj je zbornica v celotnem lanskem letu izdala 169 potrdil o dobrem imenu,« je razvidno na spletni strani zbornice.

Nove prošnje po navedbah zbornice prihajajo iz minute v minuto, zato tudi sami z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje. »V kritičnih razmerah, kot so, si Slovenija v tem trenutku ne more privoščiti niti enega odhoda mladih, perspektivnih zdravnikov in specializantov, kaj šele množičnega odhoda, kot se napoveduje, saj je že brez tega sistem tik pred kolapsom,« so dejali v zbornici in pristojno ministrstvo pozvali, da se na množične napovedane odhode v tujino takoj ustrezno odzovejo. Zdravstveni minister Janez Poklukar je novembra povedal, da je zagotovo ta trenutek glas mladih zdravnikov tisti, ki ga je treba upoštevati, in da se bo z njimi zagotovo usedel in zanje poskušal najti čim boljše rešitve.

Domači zdravniki v tujino odhajajo, ker jim tam ponujajo delo pod izjemno konkurenčnimi delovnimi pogoji. Če to primerjajo s pogoji in nagrajevanjem v našem javnem zdravstvenem sistemu, ki je povsem nestimulativno tudi za zdravnike iz vzhodnih, za naše razmere manj razvitih držav, je njihova odločitev, da Slovenijo zaradi dela zapustijo, razumljiva, komentira Fides. 

Svojih nimamo, tujih nočemo

Medtem ko naši odhajajo drugam, nam v zadnjih letih v Slovenijo ni uspelo privabiti zdravnikov iz tujine. Lani je bilo odobrenih le nekaj vlog. Pa tudi sicer je bilo prijav malo – ministrstvo za zdravje je leta 2021 prejelo 34 vlog za priznanje poklicne kvalifikacije za zdravnike iz tretjih držav, odobrili so jih pet; od tega dve vlogi za specialista interne medicine, dve za specialista pediatrije in eno odločbo za doktorja medicine (zdravnika). »Ti zdravniki prihajajo iz držav zahodnega Balkana, bivše SFRJ. Podatkov, kje so se dejansko zaposlili, pa nimamo,« so nam povedali na zdravstvenem ministrstvu. Leta 2020 so sicer prejeli 42 vlog, odobrili pa osem. Kako mizerne številke za tako veliko primanjkljajsko luknjo ...