V koaliciji in opoziciji pri perečem vprašanju okoli že podpisanega dogovora o dvigu plač zaposlenim v osnovni in socialni oskrbi pričakovano stojijo na nasprotnih bregovih. Vsi se sicer strinjajo, da dvig plač ne bi smel iti na rovaš dviga oskrbnin v domovih za starejše, čeprav je prvotna rešitev vlade Janeza Janše predvidevala ravno to možnost. V državnem zboru danes na izredni seji govorijo o predlogu priporočila, ki so ga vložili v delu opozicije. Z njim bi manjkajoča sredstva za dvig plač v domovih za starejše zagotovili s prerazporeditvijo proračunskih sredstev. A koalicija zagotavlja, da oskrbnine zaradi tega dviga ne bodo višje.

Odbor DZ za delo je priporočilo minuli teden zavrnil že zavrnil in glasovanja o njem ne bo, saj so v koalicijskih SDS, NSi in SMC k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi vložili dopolnilo, po katerem bi manjkajoča sredstva do konca leta 2022 zagotovil državni proračun.

Za izvedbo dogovora na področju zdravstva in socialnega varstva, ki je med drugim določil zvišanje plač v domovih, bo treba v socialnem varstvu sicer zagotoviti 37 milijonov evrov. Od tega bodo 17 milijonov evrov dobili iz zdravstvene blagajne, 4,2 milijona evrov iz državnega proračuna, pa tudi preostanek v višini 16 milijonov evrov bi v skladu s koalicijskim dopolnilom izplačali iz tega proračuna. Pred tem je bilo načrtovano, da ta preostanek predstavlja znesek, ki bi vplival na dvig oskrbnin. Te bi se po prvotnih napovedih ministrstva povečale v povprečju za 5,6 odstotka.

Privatizacija

Zakonski predlog želi odpreti vrata privatizaciji v dolgotrajni oskrbi in ga je treba v celoti zavrniti, je pri predstavitvi priporočila Levice, LMŠ, SD in SAB povedal Miha Kordiš iz Levice. Oskrbnine pri koncesionarjih so že zdaj v primerjavi z javnimi domovi višje za skoraj tretjino, z nadaljnjo privatizacijo področja pa bo razkorak še večji, je posvaril.

Razmere se izboljšujejo

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koalicijskih poslanskih skupinah spomnili na ukrepe, ki so bili na področju starejših storjeni v času aktualne vlade kljub epidemiji covida-19. Eva Irgl iz SDS je izpostavila, da se razmere v domovih izboljšujejo, plače v domovih pa so se povišale.

Zaposleni v domovih so med epidemijo po navedbah NSi pogosto delali na etični pogon. Glede na to pozdravljajo sprejeti dogovor za zvišanje plač, je dejala Tadeja Šuštar Zalar. Tudi v SMC po besedah Mojce Žnidarič menijo, da je bil ta dogovor nujen.

V praksi neizvedljivo

V DeSUS so bili zaskrbljeni, ko so z ministrstva za delo najprej sporočili, da bo manjkajoči del sredstev za dvig plač prišel s pomočjo višjih oskrbnin. Glede na to so veseli, da naj bi to vprašanje zdaj rešilo omenjeno dopolnilo, je dejal Branko Simonovič.

V LMŠ pa so poudarili, da je predlog zakona, h kateremu je dopolnilo vloženo, v praksi neizvedljiv in deloma neustaven, zato ga je treba zavrniti. Če bo v četrtek kljub temu sprejet, bo o njem lahko celo razpisan referendum, je posvarila Andreja Zabret.

Levica predloga zakona ne bo podprla, saj omogoča privatizacijo oskrbe starejših, na dolgi rok pa tudi podražitve ter slabšo in neenako dostopnost te oskrbe, je napovedal Primož Siter.

Treba bo storiti veliko več

V SAB po navedbah Alenke Bratušek zahtevajo, da se oskrbnine zaradi dviga plač ne povečajo ne glede na to, ali bosta omenjeno dopolnilo in zakon sprejeta ali ne. Položaj stanovalcev v domovih ni zavidljiv, zato se stroški za dvig plač ne smejo prevaliti nanje, po besedah Jurija Lepa menijo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Soniboj Knežak iz SD pa se je dotaknil kadrovske stiske v domovih. Te se po njegovem mnenju ne bo dalo rešiti samo z višjimi plačami. Treba bo storiti veliko več, denimo poskrbeti za boljše pogoje dela, je poudaril.