Zaščita potrošnikov Banka Slovenije je ob uvedbi ukrepa podala pojasnilo, da gre za zaščito potrošnikov pred pretiranim zadolževanjem, ki bi lahko privedlo do finančne ogroženosti posameznika ali njegove družine.

Nepremičninski trg v Sloveniji znova doživlja rasti cen nepremičnin, kot smo jih lahko nazadnje videli leta 2007, preden se je trg sesul. Praktično vse, kar pride na trg, se proda. Razmere so sicer malce drugačne, saj so takrat rast poganjali tudi lahko dostopni krediti in prilagodljivost bank; te so ne tako redko nakupe nepremičnin financirale tudi s krediti, ki so presegali znesek hipotekarnega zavarovanja. Ob velikem povpraševanju so banke lahko zaračunavale tudi visoke obresti na posojeni denar.

Omejitve Banke Slovenije

Situacija je tokrat drugačna. Makrobonitetne omejitve, ki jih je prvega novembra 2019 uvedla Banka Slovenije, so močno omejile dostop do kreditov ljudem z nižjimi prihodki. Ta je namreč določila, da mora ob najetju kredita vsakomur po poplačilu obveznosti ostati 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar trenutno znaša 778 evrov. Če so v družini otroci, je k temu znesku treba dodati še denar, ki ga država določa za preživljanje otrok (237 evrov na otroka). V naši državi, kjer ogromno število državljanov prejema podpovprečne dohodke, take omejitve po grobih ocenah pomenijo, da je dostop do kreditov onemogočen polovici vseh zaposlenih.

Po novem letu višje

Naslednje leto bodo ob predvidenem povišanju minimalne plače boji za pridobitev kredita še bolj neugodni. Minimalna plača namreč sledi indeksu povišanja cen življenjskih potrebščin, ki je trenutno 4,6 odstotka. Če bi se minimalna plača povišala za omenjeni odstotek, bi se znesek, ki mora posamezniku ostati na računu po poplačilu kreditnih obveznosti, zvišal na 814 evrov. Če bi sindikati uspeli s svojim predlogom, ki predvideva zvišanje minimalne plače za deset odstotkov, pa bi ta znesek narasel celo na 856 evrov.

Želja po ukinitvi

Pri Združenju bank Slovenije so že večkrat izrazili željo, da bi se omejitve ukinile oziroma prilagodile. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je tako pred dobrim mesecem izjavila, da upa, da bo Banka Slovenije vendarle ocenila, da je primeren čas za razmislek o ukinitvi makrobonitetnega ukrepa, ki omejuje kreditiranje prebivalstva, upoštevajoč spremenjene razmere in dejstvo, da se tveganja, ki jih je centralna banka takrat izpostavljala, niso realizirala.

Padec obrestnih mer

Od kod želja bank po odpravi omejitev, je jasno. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, je sicer res, da so banke v preteklem letu dobro poslovale in ustvarjale velike dobičke, a ti ne izhajajo iz naslova prihodkov, ki bi jih ustvarile z obrestmi na izposojeni denar. Obresti so namreč na rekordno nizki ravni. Kot ugotavlja Banka Slovenije, je bila neto obrestna marža slovenskih bank v letu 2020 sicer res na ravni srednje vrednosti med državami EU, vendar se je v zadnjih 15 letih znižala za skoraj eno odstotno točko – z 2,44 na 1,45 odstotka.

Zgolj spremljajo in ne spreminjajo

Dejstvo, da imajo banke na razpolago veliko denarja, povpraševanje pa je omejeno tudi z ukrepi Banke Slovenije, sili obrestne mere navzdol. Tisti, ki so kreditno sposobni, lahko hipotekarni kredit danes dobijo tudi s fiksno obrestno mero, nižjo od 1,5 odstotka. To bi se v primeru sprostitev in večjega povpraševanja seveda spremenilo. Banka Slovenija je pri izjavah na to temo sila previdna. V zadnjem poročilu sicer ugotavljajo, da se je kreditno tveganje v našem bančnem sistemu znižalo, da pa zaradi epidemije še vedno obstaja dohodkovno tveganje. Ob našem vprašanju, ali razmišljajo o ukinitvi makrobonitetnega ukrepa omejitve kreditiranja, so nas napotili zgolj na razmišljanje viceguvernerja Primoža Dolenca, ki pravi, da redno opravljajo presojo potrebnosti in učinkovitosti obstoječih ukrepov.

Kaj pa če ...?

A če si družine z nižjimi prihodki želijo, da bi jim bili krediti bolj dostopni, je treba ob tem pomisliti tudi na posledice odprave omejitve. Kot smo že napisali, bi se zagotovo zvišale obrestne mere in na ta način podražili krediti, večja dostopnost kreditov pa bi zagotovo dala nov veter v jadra že tako pregretim cenam nepremičnin.