Med spletnimi komentatorji, ki nasprotujejo cepljenju proti covidu-19, pogosto zasledimo puhlico, da bi se morali testirati tudi cepljeni, ker prav tako prenašajo virus. Cepljeni so sicer res prenašalci, a niti približno ne v takšni meri kot necepljeni. Testiranje pa je že zdaj zajeten strošek za državni in zdravstveni proračun.

Ameriški Center za nadzor in obvladovanje nalezljivih bolezni namreč ocenjuje, da je pri necepljenih verjetnost, da bodo na testu za koronavirus pozitivni, šestkrat večja kot pri cepljenih. Podatkov za Slovenijo nimamo, saj nam NIJZ ni odgovoril na vprašanja.

Povedano drugače, če si cepljen, je možnost, da se boš okužil, precej manjša, seveda pa še vedno obstaja. Znanstvene študije nadalje kažejo, da so cepljeni v manjši meri prenašalci bolezni, čeprav jo seveda še vedno prenašajo. Kot nas varnostni pas v avtomobilu ne ščiti absolutno, nas tudi cepiva proti bolezni ne.

Toliko v pojasnilo, po čem se sprašujemo v današnjem članku, kjer dajemo na tehtnico, koliko bi nas po eni strani stalo polno cepljenje prebivalstva ter koliko zdravstveno blagajno in državni proračun stane zdravljenje in testiranje ljudi, ki zavračajo cepljenje.

Cepljenje vseh bi stalo 2,3 odstotka zdravstvene blagajne

Po zadnjih podatkih, ki jih je avgusta ob dražitvi cepiv pridobil Financial Times, je cena odmerka cepiva Pfizer 19,50 evra, cena Moderninega cepiva pa 21,50 evra. S preprostim izračunom, pri čemer zanemarimo potrebo po dodatnem odmerku, bi polno cepljenje vseh prebivalcev, starejših od 14 let, zdravstveno blagajno stalo približno 71,4 milijona evrov. Pri tem zanemarjamo strošek zdravstvene storitve cepljenja.

Navedene cene veljajo za avgustovsko dražitev cepiv, Slovenija jih je pred tem dobila v sklopu skupnega evropskega naročila, ko je Pfizerjevo cepivo domnevno stalo 12 evrov, Modernino pa 14,68 evra.

Hitri tisti nas stanejo skoraj odstotek državnega proračuna

Do zdaj smo za hitre antigenske teste (HAT) iz državnega proračuna namenili 77 milijonov evrov, do marca, ko neha veljati uredba o proračunskem financiranju HAT, pa je država na tej postavki rezervirala še 22,2 milijona evrov. Skupno torej 99,2 milijona evrov, kar predstavlja 0,92 odstotka državnega proračuna za leto 2021.

PCR-testi so do oktobra vzeli 1,6 odstotka zdravstvene blagajne

PCR-testi so nas letos do vključno oktobra stali 49,6 milijona evrov, odgovarjajo z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), iz blagajne katerega se ti testi financirajo. Zdravstvena blagajna je leta 2020 zbrala 3,1 milijarde evrov sredstev, preračunano je torej strošek PCR-testov zahteval kar 1,6 odstotka proračuna ZZZS, konec leta bo ta številka višja.

Hospitalizacija covidnih bolnikov je letos stala 2,5 odstotka proračuna ZZZS

ZZZS je od januarja do septembra za oskrbo hospitaliziranih covidnih bolnikov izplačal 78,8 milijona evrov – to je strošek v višini 2,5 odstotka letnega proračuna ZZZS. Skoraj polovica tega stroška je odpadla na bolnike, ki so potrebovali dolgotrajno pomoč ventilatorja – skoraj enomesečno okrevanje v bolnišnici ni napor samo zanje, ampak tudi za zdravstveno blagajno, saj so jo stali kar 36,6 milijona evrov. Ta številka bo letos še veliko višja, saj nam je ZZZS sporočil zneske do septembra, ko se jesensko povečevanje števila hospitalizacij še ni začelo.

Pri tem na zavodu pojasnjujejo, da povprečno zdravljenje bolnika z zapleti traja 8,1 dneva, zdravljenje bolnika s katastrofalnimi zapleti 13,4 dneva, zdravljenje z dolgotrajno uporabo ventilatorja pa 34,3 dneva. Po podatkih Covid-19 sledilnika je v intenzivni terapiji od 63 do 80 odstotkov necepljenih pacientov. Približno 30-odstotni delež cepljenih, ki potrebujejo oskrbo na intenzivnem oddelku, stroka pojasnjuje z njihovo visoko starostjo, zaradi katere jih tudi cepiva slabše ščitijo pred boleznijo. Po podatkih sledilnika je bilo prejšnji teden med sprejetimi v intenzivni oddelek 58 odstotkov starejših od 65 let.