Medtem ko omikron v Južni Afriki že nadomešča različico delta, pa o novi različici po besedah imunologa Alojza Ihana še ni dovolj znanega, da bi lahko govorili o morebitnih spremembah covidnih ukrepov. In čeprav prve raziskave kažejo, da je še bolj nalezljiv od delte, to ne pomeni, da jo bo izpodrinil tudi v Evropi in Združenih državah Amerike."V Južni Afriki so razmere vendarle specifične, epidemija različice delta se je tam nekako končala," je za STA pojasnil Ihan in dodal, da se lahko zgodi, da bo omikron, tako kot mnoge druge različice, "neuspešen" in bo hitro izginil.

Trije odzivi

Omikron so zaenkrat v Evropi našli pretežno pri uvoženih primerih, zbolevanja po okužbi pa niso bila težka. Tudi učinkovitost delovanja cepiv proti covidu-19 na novo različico še ni znana. Prvi rezultati sicer kažejo, da bi bila lahko slabše učinkovita.

Proizvajalca mRNK cepiv, torej Pfizer in Moderna, se po Ihanovih besedah pripravljata na tri možne odzive. Prvi je poživitveni odmerek z morebitno povečano količino mRNK pri Moderni, kar pomeni standardni odmerek namesto dosedanjega polovičnega. S tem bi dosegli dovolj veliko koncentracijo protiteles, ki bi zadoščala v primeru, da se omikron ne bi bistveno razlikoval od delte glede t. i. imunskega pobega, torej odpornosti virusa na zaščito cepljenih in prebolelih.

Če je imunski pobeg omikrona pomembno večji od delte, je mogoče v proizvodnjo v kratkem času dati kombinirano cepivo dosedanjih različic, ki je že prešlo predklinične faze testiranja in s svojimi mutacijami obsega tudi večji del mutacij omikrona.

Tretja možnost pa je priprava novega, omikron cepiva, pojasnjuje. A tudi proizvajalci cepiv bodo odločitev sprejeli čez kakšen teden.

Imunost po cepljenju

Ihan je nadalje za STA pojasnil, da imunost po cepljenju, kot je večkrat slišati, ne ugaša, temveč se zmanjša učinkovitost nastalih protiteles proti novim različicam koronavirusa. Cepiva so bila namreč narejena za zaščito pred "klasično Wuhansko različico".

Po cepljenju nastane velika količina protiteles, ki nato hitro upada. Če bi še vedno krožila klasična različica koronavirusa, bi koncentracija protiteles zadostovala za zaščito od osem do devet mesecev po cepljenju. Proti delti pa vsaj tretjina nastalih protiteles ne deluje, zato za zaščito potrebujemo večjo koncentracijo protiteles. "Padanje nivoja protiteles tako kvalitetno preprečuje okužbe do štiri ali pet mesecev po cepljenju," je povedal Ihan. Slovenski strokovnjaki zato vsem starejšim od 18 let svetujejo cepljenje s poživitvenim odmerkom po šestih mesecih od osnovnega cepljenja.

Pri cepljenju na začetku nastane okoli desetkrat več protiteles kot po naravni okužbi. Pri slednji gre za posledico agresivnega vdora virusa v sluznico, ki zaradi velikega vnetja tako poškoduje področne bezgavke, da te ne morejo tvoriti dovolj protiteles. Cepivo, zlasti tipa mRNK, pa ne poškoduje bezgavk, pač pa v njih izjemno pospeši razmnoževanje imunskih celic, limfocitov B, ki tvorijo protitelesa, poudarja.

Po drugi strani pa se po naravni okužbi virus razširi široko po organizmu, in zlasti v črevesnih celicah lahko, kot kaže, vsaj v sledovih vztraja še tedne in mesece. To nudi možnost imunskemu sistemu, da v trebušnih bezgavkah ves ta čas izpopolnjuje in "trenira" svojo obrambo proti virusu, podobno, kot bi človek dobil pet ali šest cepiv zapored. Zato se po naravni okužbi razvije zelo široka pahljača protiteles proti virusu, ta protitelesa pa imajo zaradi dolgotrajnega dozorevanja tudi trdnejšo vezavo na virusne proteine. Zaradi tovrstnih, dobro natreniranih spominskih celic, prebolevniki redko težko zbolijo po ponovni okužbi, izjema so starejši ljudje, katerih imunski sistem niti nima več zmožnosti kvalitetnega treniranja imunskega odziva.

Po drugi strani pa Ihan spominja, da prebolela okužba ne pušča velike koncentracije protiteles, ki bi ščitila pred ponovno okužbo in prenašanjem bolezni. Zato je z vidika zaščita idealna t. i. hibridna imunost - kombinacija cepljenja in prebolelosti.

Pred pojavom različice delta je bilo po ocenah Ihana v Sloveniji še od 300.000 do 400.000 oseb, ki niso bile cepljene, prav tako pa se z virusom še niso okužile, zato pred njim niso zaščitene. Koliko je takih po pojavu različice delta, še ni znano. Ob tem opozarja, da se zaradi novih, bolj nalezljivih različic, nekateri vračajo v omenjeno skupino ljudi.

Za zaustavitev širjenja različice delta bi bilo sicer potrebno doseči 80-odstotno precepljenost. Višina želene precepljenosti za zaustavitev širjenja omikrona pa bo znana, ko bodo strokovnjaki dokončno potrdili, za kako nalezljivo različico gre.

Več dejavnikov

Izboljšanje epidemiološke slike, ki smo mu priča v zadnjem času, imunolog sicer pripisuje več dejavnikom. Kroženje virusa upočasnjujejo cepljeni s poživitvenimi odmerki, pa tudi cepljeni z osnovno shemo, prebolevniki ter ljudje, ki se obnašajo odgovorno in upoštevajo pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT).

"Ko začnejo ljudje zbolevati, ko se začnejo polniti bolnišnice, ko se začnejo polniti intenzivne enote, ko poznamo ljudi, ki so resneje zboleli, takrat se družbeno ozračje spremeni," je opisal premik k večjemu spoštovanju covidnih ukrepov.

Idealnih zdravil še ni na vidiku

Poudarja, da zdravila proti covidu-19, ki bi bilo bolj učinkovito od cepljenja, ni. Idealna bi bila zdravila, ki bi jih lahko vzeli peti ali šest dan po okužbi, ko se začne bolezen slabšati in bi jih jemali samo tisti, ki jim grozi hujši potek bolezni, a takih zdravil še ni na vidiku.

Sedanja zdravila so predvsem "nukleotidni zaviralci nastajanja virusa", na primer molnupiravir, ki jih je potrebno vzeti čim prej po okužbi. Uporaba takih zdravil je tako namenjena posebej ogroženim skupinam. "Kar pomeni, da na koncu še vedno velja, da je edino cepljenje tisto, ki zaščiti vse," opominja Ihan.