Po prepričanju Jerneja Pikala vlada s svojo politiko neravnovesja še poglablja. Podpredsednik SD je bil kritičen do predloga novele zakona v dohodnini, ki jo je v sredo sprejel parlamentarni odbor za finance. »To, kar se je zgodilo včeraj – da je odbor državnega zbora za finance podprl spremembo zakona o dohodnini –, pomeni samo dodaten korak v napačno smer, saj bo zakon razbremenil predvsem najbogatejše,« je ocenil v včerajšnji izjavi za javnost in opozoril, da država »drvi« v gospodarsko in družbeno krizo.

Ob tem je Pikalo poudaril, da gospodarske krize najbolj prizadenejo državljane, ki živijo od svojega lastnega dela. V situaciji, v kateri je oziroma v katero gre Slovenija, pa država ne bo imela denarja, da bi blažila probleme, ki bodo nastajali, in tako pomagala najranljivejšim. Številni se že danes spopadajo s posledicami energetske krize, kupno moč prebivalstva pa dodatno zmanjšuje inflacija. »To preprosto pomeni, da bomo z istimi dohodki imeli vsak mesec manj v svoji nakupovalni košarici,« je dejal.

Mikroekonomska neravnovesja

Socialni demokrati še ocenjujejo, da se vlada, vsaj kar zadeva zagotavljanje makroekonomskih pogojev, obnaša, kot da jutri ne obstaja, saj sprejema odločitve, ki trajno poslabšujejo možnosti nujnega trajnostnostnega okrevanja. »Vsi resni analitiki doma in v tujini govorijo o tem, da čakajo svet, evropsko in slovensko gospodarstvo v naslednjem letu največje spremembe v zgodovini,« je v včerajšnji izjavi za javnost povedal Milan M. Cvikl, predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo ter nekdanji član Evropskega računskega sodišča.

Vlada po njegovih besedah v času relativne gospodarske rasti zapravlja možnost, da bi ustvarila proračunske rezerve. To je povezano z največjim javnofinančnim primanjkljajem v zgodovini države, ko se javni dolg približuje 90 odstotkom bruto domačega proizvoda.

Slovenija je tako v položaju, ko je ustvarjeno prvo makroekonomsko neravnovesje na javnofinančnem področju. Drugo plačilno bilančno neravnovesje pa ustvarjata dvig cen energentov in povečan uvoz, zaradi česar bo v bližnji prihodnosti potrebno dodatno omejevanje in prilagajanje, ki ga bo Slovenija težko zmogla, če ni rezerv, opozarja Cvikl, ki je bil v času vlade Antona Ropa osem mesecev minister brez listnice, zadolžen za evropske zadeve.

Situacijo v zadnjem obdobju zaostruje inflacija, ki je posledica omejene ponudbe med epidemijo zaradi omejevanja gospodarskih tokov in velikih pritiskov iz energetskega sektorja, je dodal Cvikl. Po njegovi oceni predvsem pritiski iz energetike pripevajo k »eni najvišjih stopenj inflacije, odkar je Slovenija prevzela evro«.

»Inflacijo, ki izhaja iz energetike, bi bilo mogoče zaustaviti. Predvsem tako, da se pomaga gospodinjstvom z vrsto ukrepov, ki jih je predlagala tudi Evropska komisija. Vlada bi se lahko na primer odločila za usmerjeno zniževanje davka na dodano vrednost, predvsem za najbolj ranljive skupine. A vlada o tem ne razmišlja, govori o nekih možnih vavčerjih, obveznosti prenaša na občine, sama pa nič ne naredi,« je prepričan Cvikl.

Ob inflaciji pa bi dodatno poglobila javnofinančni primanjkljaj s predlogom novele zakona o dohodnini, ki bi najbogatejšim »dala 10.000 evrov in več. Gre nekako za kapitalizem v najbolj trdi obliki, deliti svojim, deliti najbogatejšim … Bogati bodo bogatejši, revni revnejši, država pa bo zaradi visokega javnega dolga obubožala in postala neposobna pomagati v času družbenih potreb,« je sklenil.