Industrija po celem svetu je v krču. Preobremenjene transportne poti, višje cene goriv, predvsem pa ozka grla v nabavnih verigah hromijo podjetja in višajo cene. S težavami se srečujejo praktično povsod po svetu. V nam bližnji Nemčiji so se po poročanju münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo novembra razmere še poslabšale. Zaradi ozkih grl in pomanjkanja materialov se je ta mesec pritoževalo 74,4 odstotka podjetij, zajetih v Ifovo raziskavo, kar je štiri odstotne točke več kot oktobra. »Pritiski se niso zmanjšali in pomanjkanju ni videti konca,« so ocenili na inštitutu Ifo.

Pomanjkanje zaustavlja rast

Nič bolje seveda ni pri nas. Kot nam je povedal glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, se s pomanjkanjem surovin sooča 38 odstotkov podjetij v predelovalni dejavnosti. Za primerjavo: V zadnjih desetih letih se je s temi težavami soočalo okoli pet odstotkov podjetij, kar priča o zahtevnosti razmer. Poleg omenjenih 38 odstotkov podjetij v predelovalni industriji jih še 14 odstotkov omenja pomanjkanje polizdelkov kot ključnega omejitvenega dejavnika pri poslovanju. »Podjetja imajo veliko naročil, vendar jih ne morejo izvesti, saj ne dobijo ustreznih količin surovin in polizdelkov za zaključek proizvodnega procesa,« nam je povedal Ivanc in dodal: »Rast proizvodnje je tako nižja od tiste, ki bi bila mogoča na podlagi naročil.«

Manj surovin, višje cene

Tudi v gradbeništvu je pomanjkanje materialov omejujoč dejavnik pri poslovanju. Gradnjo ovira tako pomanjkanje surovin kot sekundarnega gradbenega materiala. S tem se po podatkih GZS sooča skoraj tretjina vseh gradbenih podjetij. V predkoronskem obdobju se je s tem izzivom povprečno soočal le odstotek ali dva vseh podjetij. Pomanjkanje surovin se kaže v visokem naraščanju cen, kar vpliva na višjo proizvodno ceno izdelkov.

Krive zamude v pomorskem prometu

Medtem ko je na svetovni ravni najbolj na udaru avtomobilska industrija, je pri nas stanje najbolj alarmantno v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov, kjer ima težave 61 odstotkov podjetij, v proizvodnji kemičnih izdelkov (težave beleži 59 % podjetij), električnih naprav (58 %), motornih vozil (52 %) in pohištva (49 %). Še najmanj težav je v proizvodnji kovin (7 %), kjer težave lahko rešujejo s predelavo odpadne kovine, ki jo ponovno uporabijo kot surovino. Kot so nam povedali v GZS, imajo največ težav družbe, ki so vezane na manjše število dobaviteljev, oziroma katerih dobavitelji so iz Azije, saj nastajajo zamude pri dobavah v mednarodnem pomorskem prometu. Situacija se le počasi popravlja in podjetja se bodo s temi izzivi soočala še vsaj dve do tri četrtletja.

Ekstremne razmere pri dobavi papirja

Težave v dobavi so tudi pri surovinah, ki jih pridobivamo v EU. Tako nastajajo velike težave pri dobavi papirja, kar močno zvišuje njegovo ceno. Kot nam je povedal Ivo Gulič, svetovalec uprave za tisk v podjetju Salomon, se je cena papirja v letu dvignila za 70–90 odstotkov. »Določene papirnice so celo raje pristale na večmilijonske tožbe evropskih trgovskih gigantov, kot da bi zagotovile dovolj papirja,« so besede, s katerimi opiše resnost stanja na trgu. Kot razloži, se je v času zaprtja gospodarstva povpraševanje po papirju zmanjšalo, zato so predelovalna podjetja prodajo surovine usmerila na Kitajsko. Ko se je povpraševanje povečalo, pa surovin ni bilo in cene so eksplodirale. Tiskarska podjetja tako težave rešujejo s skrajnimi napori, situacija pa naj bi se umirila šele, ko bo konec epidemije.