Po Zakonu o delovnih razmerjih delavka že v nosečnosti ne sme opravljati dela ponoči in nadurnega dela, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Prav tako lahko nočno in nadurno delo odkloni mama, ki neguje otroka, starega največ tri leta. Podobno velja za matere samohranilke, ki skrbijo za otroke, mlajše od sedem let, ali za hudo bolne otroke. V omenjenih primerih se jim lahko naloži opravljanje dela ponoči samo na podlagi pisnega soglasja.

Kar je zapisano na papirju, pa ni nujno, da se tudi udejanja. Zaradi strahu pred morebitno izgubo zaposlitve bi lahko delavka sicer podala soglasje za nočno delo, kar pa ne pomeni, da se z njim tudi strinja. Na Inšpektoratu RS za delo smo preverili, ali sploh beležijo kršitve na tem področju.

V odgovoru so zapisali, da je bilo v celotni Sloveniji v zadnjih treh letih ugotovljenih samo 17 kršitev, ki se nanašajo na nočno delo. To lahko po eni strani pomeni, da delodajalci upoštevajo delovno-pravno zakonodajo, po drugi strani pa je mogoče (ali verjetno) tudi, da delavke z majhnimi otroki morebitnih kršitev pač ne prijavljajo. Na Inšpektoratu RS za delo sicer nimajo informacij, kakšne odločitve sprejemajo delavci varovanih kategorij (starši otrok do tretjega leta starosti, starost delavca, mladost …), ko se pri delodajalcu pojavi potreba po nočnem delu. »Vsekakor je pogoj pisno soglasje delavca, ki je namenjeno njihovi zaščiti oziroma varovanju njihovega statusa,« so še zapisali na inšpektoratu.

Delodajalci spoštujejo delovno zakonodajo?

Nočno delo opravljajo predvsem ženske v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Sem spadajo bolnišnice in vsi domovi starejših občanov, kjer morajo zagotavljati neprekinjeno 24-urno socialno oskrbo in zdravstveno pomoč. V večini teh institucij so zaposlene ženske. Prav tako so nočne izmene v dejavnostih kmetijstva in živilstva, kemije in nekovin. V OO ZSSS Podravje in Koroška ne zaznavajo primerov, kjer bi bile matere z otroki do treh let prisiljene v nočno delo. »Kjer je organiziran sindikat, spoštujejo veljavno delovno-pravno zakonodajo. Sicer pa če zaznamo tak primer, takoj ukrepamo in opozorimo na kršitve,« je pojasnila Alenka Rožman z OO ZSSS Podravje in Koroška.

Večji problem so popoldanske izmene in sobotno delo

Inšpektorat RS za delo je v Sloveniji v zadnjih treh letih zabeležil manjše število kršitev, ki se nanašajo na nočno delo, in sicer osem kršitev leta 2018, šest leta 2019 ter tri kršitve leta 2020. Večina se je nanašala na prepoved opravljanja nočnega dela za delavce in prepoved odrejanja nočnega dela starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja.

»Večji problem zaznavam v primeru, ko delajo mamice zaradi starševskega varstva krajši delovni čas, na primer štiri ure, in jim delodajalec nalaga delo ob sobotah ter popoldansko izmeno, ko nimajo varstva za otroke. Tukaj bi morala biti po mojem mnenju zakonodaja spremenjena in omogočiti delavki delo v dopoldanski izmeni, saj v večini tudi vrtci delajo dopoldne,« je opozorila Alenka Rožman z OO ZSSS Podravje in Koroška.