Šabeder je po uvodnem kronološkem orisu dogajanja na ministrstvu za zdravje in vladi v zvezi z novim koronavirusom izpostavil, da se je situacija spreminjala ne samo iz dneva v dan, temveč iz ure v uro. »V prvih tednih ni bilo veliko znanega glede novega koronavirusa oziroma bolezni. Stroka je sicer imela informacije, vendar so bile velikokrat druga drugi nasprotujoče. Ni bilo jasno, kako kužen je virus, kako se prenaša, kakšna je smrtnost,« je dejal.

Posledično je bilo po njegovih besedah nejasno, kakšna raven zaščitne opreme je potrebna za obravnavo covidnih bolnikov. Osnovna zaščita pred tem so bile kirurške maske in rokavice, maske z višjim nivojem zaščite, vizirje in skafandre pa so uporabljali samo v določenih primerih visokonalezljivih bolezni, prav tako za delo s tako opremo niso bile usposobljene vse bolnišnice.

Za nabave takrat skrbeli zdravstveni izvajalci

Za zaloge zaščitne opreme so takrat skrbeli zdravstveni izvajalci sami, zavod za blagovne rezerve, ki je imel v skladiščih del opreme, pa je, kot je izpostavil Šabeder, v domeni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za zdravje ni imelo zakonske podlage za nabavo opreme niti sredstev, je dodal. Spomnil je tudi, da je bila Kitajska, največja proizvajalka zaščitne opreme, na vrhuncu epidemije in je imela težave s proizvodnjo, z dobavami pa posledično tudi ves svet.

Na vprašanje, kakšne so bile zaloge opreme v slovenskih bolnišnicah, ni znal natanko odgovoriti, saj da se je stanje iz dneva v dan spreminjalo. Na začetku tudi niso vedeli, koliko opreme bodo potrebovali. Bolnišnice so ob tem same iskale možnosti dobave dodatne opreme, vire so iskali tudi na ministrstvu. Ob tem je Šabeder izpostavil, da so dobavitelji želeli plačilo vnaprej, bilo je tudi veliko prevar, zato so morali biti pri tem posebej pozorni.

Nekdanji minister je še ocenil, ali bi bilo, če gledamo z današnjega vidika, mogoče narediti kaj drugače, hitreje. »Mislim, da smo naredili vse, kar je bilo možno tisti trenutek narediti,« je dejal.

Na vprašanje predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS), zakaj takrat niso priporočili nošenja zaščitnih mask, je Šabeder dejal, da se vseh priporočil natančno ne spomni, zatrdil pa je, da so bile zaščitne maske priporočene zdravstvenim delavcem pri obravnavi bolnikov. Kot se spomni, splošnemu prebivalstvu nošenje mask ni bilo priporočeno, namreč imeli so le malo znanja o prenosu bolezni in njeni kužnosti.