Komu je namenjen in iz čigavega žepa?

Vse to nam prinaša nov zakon o dolgotrajni oskrbi

Žiga Kariž
29. 11. 2021, 05.35
Posodobljeno: 29. 11. 2021, 07.05
Deli članek:

Zakon o dolgotrajni oskrbi je tik pred sprejemom doživel številne spremembe, ki jih stroka še ni pojasnila, a nezadovoljstva je vedno več.

Shutterstock
Dolgotrajna oskrba je opredeljena kot javna služba, ki jo bodo na podlagi koncesij izvajali tudi zasebniki.
Stroški bodo ostali Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ni predmet pravic, ki se urejajo s tem zakonom, zato jih zavarovana oseba krije sama. Podpis slike: Zakon bo uredil tudi financiranje oskrbe, ki jo izvajajo svojci.

Slovenija čaka na zakon o dolgotrajni oskrbi že 20 let. Doživeli smo že štiri predloge zakona, a nobeden ni zaživel. Na naslednji seji državnega zbora naj bi koaliciji uspelo končno potrditi zakon, ki pa je, kot kaže, precej nedodelan. Vsaj tako trdita opozicija in del stroke. Veliko pomislekov ima tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je morala spisati kar 41 strani dolg dokument, da je lahko opredelila vse napake. Celoten zakon ima 65 strani.

Zmaličen zakon

Kaj natanko prinaša zakon, je težko opredeliti, saj je ponekod precej nedodelan in se zanaša na podzakonske akte in zakone, ki bodo še sprejeti. V dosedanjem parlamentarnem postopku je doživel številne spremembe in se precej razlikuje od osnovnega predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja. Zadnji naval sprememb se je zgodil na nočni seji odbora za zdravje, ki so jo poslanci opozicije obstruirali. Na drugem branju zakona v četrtek je sledila znana slika: vsi amandmaji opozicije so bili zavrnjeni in vsa dopolnila, ki jih je brezglavo vlagala koalicija, potrjeni. Zato so razumljive zahteve po javni predstavitvi mnenj, saj o zakonu v trenutni obliki pred poslanci in poslankami javne razprave še ni bilo.

Kaj prinaša?

A če ne upoštevamo parlamentarnega napenjanja mišic, naj bi zakon uredil dolgotrajno oskrbo tako, da bi zagotovil njeno financiranje v instituciji, na domu ali pa oskrbo, ki bi jo izvajal družinski član, oziroma denarni prejemek, s katerim bi si oseba sama zagotovila potrebno oskrbo. Pri tem je pomembno določilo, da se na podlagi tega zakona financira le oskrba, ne pa tudi namestitev in prehrana.

Do česa bomo upravičeni

Natančneje, iz sredstev za dolgotrajno oskrbo se bodo financirale pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih; pomoč pri podpornih dnevnih opravilih; zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila; storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitve e-oskrbe. Zakon te storitve tudi natančneje opredeljuje: Oskrbovancem se kot pomoč pri osebnih dnevnih opravilih zagotovi pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek. Kot pomoč pri podpornih dnevnih opravilih šteje pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, priprava in postrežba obrokov, spremstvo upravičenca v zvezi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe. V okviru zdravstvene nege zakon predvideva spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca, pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska.

Od kod denar

Bistvena pomanjkljivost zakona je, glede na pripombe stroke, nejasno financiranje zakona. Vlada namreč predvideva prehodno obdobje do popolne uveljavitve zakona do leta 2025. Do takrat naj bi sredstva, ki manjkajo, zagotovil proračun, kasneje nova oblika zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Torej v posebno blagajno za dolgotrajno oskrbo naj bi se preusmeril del sredstev iz zdravstvenega zavarovanja, del sredstev iz blagajne za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Manjkajoči del, ki je trenutno ocenjen na več kot 335 milijonov evrov, pa naj bi zbrali z dodatno obdavčitvijo plač. Kot je predvideno v zakonu, naj bi uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo bremenil tako delodajalce kot delojemalce. Skupna prispevna stopnja naj bi se zvišala z 38,2 odstotka na 40,1 odstotka. Koliko bodo v resnici prispevali delodajalci in delojemalci, zakon ne določa, saj naj bi to sprejeli v novem zakonu do leta 2025.

Kdo bo izvajal javno oskrbo

Zakon dolgotrajno oskrbo sicer opredeljuje kot javno službo, ki se izvaja v okviru javne mreže, a hkrati dovoljuje opravljanje dolgotrajne oskrbe tudi drugim zasebnim pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, ter celo nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Zasebniki naj bi dejavnost dolgotrajne oskrbe opravljali na podlagi koncesij.

Kdo bo upravičen do oskrbe

Do pravic za dolgotrajno oskrbo bodo upravičene osebe, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v časovnem obdobju, ki je daljše od treh mesecev ali trajno, odvisne od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Pri tem je treba pojasniti, da zakonsko določilo ne pomeni, da bo treba čakati tri mesece za dostop do oskrbe, ampak moramo določilo razmeti, da bo do oskrbe upravičen vsak, pri katerem lahko pričakujemo, da se njegovo stanje v treh mesecih ne bo popravilo.