Marko Koprivc
Sašo Švigelj
»Razum, argumente in interese ljudi je vladajoča koalicija že zdavnaj pustila pred vrati parlamenta.«

V parlamentu deluje v odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, v komisijah za narodne skupnosti, za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je podpredsednik odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter podpredsednik odbora za zadeve Evropske unije.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je prestala že drugo interpelacijo. Navzven se zdi, da je dobila že drugo bitko v vojni med opozicijo in koalicijo. Je tako dobra borka, je njen argument tako zelo trden, ali ste šibki vi, predlagatelji interpelacije?

Ministrica v epidemiji, ki je najbolj udarila po šolskem prostoru, ni izbojevala nobene bitke. Potuhnila se je ali pa pod diktatom politike predsednika vlade le izvajala skrajno škodljive ukrepe. Ti so dobro načeli sfero izobraževanja ter otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoškemu osebju povzročili veliko škode. Ne pretiravam, če rečem, da je ministrica Simona Kustec le v vlogi nekakšne izvršne sekretarke predsednika vlade. Namesto argumentov, ki bi vsaj za silo pojasnili, zakaj se vodi tako zelo škodljiva politika na področju izobraževanja, smo od nje slišali le veliko praznih floskul. To, da je ministrica prestala že dve interpelaciji, v resnici le še potrjuje dejstvo, da tako prazne, škodljive in k interesom posameznikov in posamičnim strankam obrnjene politike v zgodovini samostojne Slovenije še nismo imeli. In to samo zato, da lahko nekaj ljudi še naprej sedi na svojih stolčkih, pa ne glede na to, da je račun izstavljen tistim, ki bi jih ministrica morala, pa jih ni znala, zmogla ali želela zaščiti: otrokom. To je vendar nedopustno. Je pa ministrica, spet verjetno po diktatu iz kabineta predsednika vlade, vztrajno ščitila interese prijateljev SDS, tudi ko je bilo treba javni denar kanalizirati v zasebne univerze vprašljive kakovosti.

Podobno se je zgodilo tudi pri interpelaciji ministra za pravosodje. Tudi on je večino časa namesto za podajo odgovorov porabil za odsotno zretje v ekran svojega mobilnega telefona. Takšne arogance in ignoriranja v hramu demokracije še nismo videli. Kaj se dogaja, kdaj je moč argumenta povsem izgubila vrednost?

Morda se bo slišalo naivno, a jaz še vedno verjamem v argument, čeprav so s floskulami, lažmi in podtikanji ter neprimerno in žaljivo komunikacijo tudi najvišji predstavniki vlade ravno argumentu, kot bistvu zrele politike, želeli »streti jajca«.

To, da na mesto pravosodnega ministra nastaviš osebo s tako težkim nahrbtnikom, in ko minister niti na en očitek ne zmore dostojnega pojasnila, jasno pove, kako zelo je padla raven politike pod vodstvom premiera Janeza Janše. To sprenevedanje koalicije, češ saj delamo tako zelo dobro, je res groteskno, če ne že tragično. Samo ozrimo se naokrog, kako in kje živimo: razkoli, nezaupanje, kriza vrednot in razjedanje temeljev, na katerih smo gradili našo državo. Gre za to, da želi ta vlada, in to vidimo vsak dan, popolnoma zaobiti državni zbor pri svojem pohodu na demokracijo, samo poglejmo vladanje z odloki, ki jim ustavno sodišče nenehno daje rdeči karton. Proti temu smo se in se bomo v demokratični opoziciji še naprej najodločneje postavljali nasproti.

Kdo ima torej večje zasluge za razkroj slovenske demokracije: pojav podivjanega virusa in odzivi nanj ali način vladanja vlade Janeza Janše?

Brez najmanjšega dvoma lahko zatrdim, da sta Janez Janša in njegova vlada to epidemijo brezsramno izkoristila za svoje lastne oblastniške apetite, posledice tega pa čutimo vsi, in to na vsakem koraku naših življenj. Temu pajdaštvu ni mar za nič, nič mu ni sveto, razen kapitala, ugodnosti kadrovanja po državnih podjetjih in podrejanje vsega, kar vsaj malo diši po neodvisnosti. Tu je še diskreditacija vseh in vsakogar, ki si drzne izreči kritiko.

Pred očmi slovenske in evropske javnosti se tako dogaja plenjenje po gospodarstvu, dogaja se udar po domala vseh družbenih podsistemih te države in družbe. Naj samo izpostavim medije pa slovensko policijo, kjer je vlada s svojim lomastenjem malodane sprožila »državni udar«, kar je res skrajno problematično.

Pa vendar Janši kot predsedniku vlade vedno znova uspe najti pravo vezivo, s katerim drži skupaj tako ministre kot vse tiste poslance, ki v državnem zboru glasujejo zanj oz. za njegovo vlado. Kaj, menite, je glavna sestavina tega veziva?

To vezivo ima sila preprost recept: veliko osebnega interesa posameznikov obdržati se na svojih stolčkih v kombinaciji z nesposobnostjo narediti kaj dobrega za ljudi. Ta nesposobnost se potem kompenzira s podrejenostjo velikemu vodji, Janši, ki bo vse uredil tako, da bo njemu in njegovim pajdašem dobro. Za državo in ljudi in njihove stiske pa ni prostora, še več, ti so za aktualno vlado le nebodigatreba. Janez Janša vedno deluje po tem načelu, z epidemijo pa je to njegovo delovanje žal dobilo še dodatne pospeške. Zato sem bolj kot kadarkoli prej prepričan, da bodo naslednje volitve plebiscitarne. Ljudje imajo dovolj norčevanja iz njihovih problemov, iz njihovih življenj. Ljudje imajo dovolj tega, da so pravzaprav talci politike in osebnih interesov Janeza Janše.

Marko Koprivc
Sašo Švigelj
»Vse bo moralo biti zelo drugače, in to kar dosti časa, da se bo Slovenija rehabilitirala, še prej jo bo treba razstrupiti od tega temnega časa vlade Janeza Janše.«

Do rednih parlamentarnih volitev aprila prihodnje leto je še daleč, z državo se lahko do takrat marsikaj zgodi v smislu njene politične gravitacije. Proti višegrajcem nas potiska Janša in drvimo v totalno družbeno razklanost. Država, zdi se, poka po šivih, ječi, parlament je pa vse bolj nemočen oz. že skoraj povsem brez vrednosti. Se motim?

Ne, žal se ne motite. Lahko bi se prepustili malodušju, pa vendar nas to ne bo pripeljalo na pravo pot. Aktivnost, jasen in odločen upor vsemu slabemu, kar se dogaja pod to vlado, to je naša dolžnost!

Še toliko večja je dolžnost nas, poslancev opozicije. Biti aktivist v tej situaciji ni več zgolj neki status, to postaja malodane obveza. Jaz lahko ponosno povem, da sem aktivist, kljub poplavi zmerljivk, ki jih na ta račun dobivam iz koalicije in t. i. medijev resnice, ki so v resnici cenen propagandni stroj vladajoče stranke SDS. Čutim namreč odgovornost, da sem med ljudmi, ki mislijo isto kot jaz, zato se redno udeležujem petkovih zborovanj.Zame je privilegij, ne sramota, da me kdo okrca, češ kaj pa poslanec dela pred parlamentom. Sem poslanec, sem pa tudi ponosen državljan naše države, ki je poklican k temu, da jasno in glasno, tudi skupaj s preostalimi somišljeniki, opozarjam na silno nevarnost pred pošastjo janšizma, ki se krepi ravno z nedejavnostjo.

Zakaj ne potegnete ročne zavore, zakaj vsi opozicijski poslanci enostavno ne obstruirate vseh sej in s tem prikličete samorazpustitev parlamenta? Kaj sploh lahko storite? BI lahko kaj storil predsednik države?

Tudi jaz sem vsak dan pred dilemo, ko mi je mimo vseh pravil in praks nedemokratično odvzeta beseda, ali je smiselno, da na sejah demokratična opozicija sploh še sodeluje. Obstrukcija je orodje opozicije, da ta opozori na nestrinjanja, vendar se lahko obstrukcija hitro »izjalovi« v korist koalicije, da lahko ta potem nemoteno rovari po zakonodaji in sprejema vse, kar želi. Sem pa tudi že doživel, da so me ljudje na ulici ob obstrukciji opozicije spraševali, zakaj vas ni bilo, da bi preprečili sprejem škodljivega zakona, zakaj se opozicije v parlamentu ni slišalo.

Do obstrukcij morda še imamo neka pričakovanja, vse več državljank in državljanov pa ne goji več pričakovanj do predsednika republike. Jaz sem že dolga leta velik kritik politike Boruta Pahorja, tudi ko je bil predsednik stranke. Njegovo neodločnost, pospremljeno z dobršno mero oholosti, ter leporečenje se je do neke mere še dalo tolerirati, ko na oblasti ni bilo Janeza Janše. Danes pa te »vrline« Boruta Pahorja zgolj utrjujejo Janšev pohod na demokracijo in zdi se, da je Borutu Pahorju politika Janeza Janše všeč. Drugače si njegovega ravnanja ne znam razlagati.

Kaj bo drugače oz. kaj po vašem mnenju mora biti drugače z nastopom prihodnje vlade?

Na kratko – vse. Pravzaprav vse bo moralo biti zelo drugače, in to kar dosti časa, da se bo Slovenijarehabilitirala, še prej jo bo treba razstrupiti od tega temnega časa vlade Janeza Janše. Sanacija bo potrebna praktično na vseh področjih, na katere ima vpliv in jih sooblikuje politika. Sem pa po naravi optimist, zato verjamem, da bo naslednja vlada vlada leve sredine, v kateri bo socialdemokracija spet dobila veljavo, ki ji gre. Pa ne zaradi moje ali želje mojih strankarskih kolegov po oblasti, kot ta želja vodi današnje stranke koalicije. Še kako dobro se namreč zavedamo, da bo zaradi škode potrebno res ogromno dela, tudi odrekanja in naporov, da Slovenijo spet postavimo na zemljevid progresivnih in proevropsko naravnanih držav. Gre za vrednote, za cilje v korist ljudi, za skupnost, v kateri so mladi slišani, delo cenjeno, starejši spoštovani.

Marko Koprivc
Sašo Švigelj
»Obstrukcija je orodje opozicije, da ta opozori na nestrinjanja, vendar se lahko obstrukcija hitro »izjalovi« v korist koalicije, da lahko ta nato nemoteno rovari po zakonodaji in sprejema vse, kar želi.«

Kako, na kakšen način pa lahko politika v hramu demokracije zagotovi, da v prihodnje več ne bo prihajalo do tako neužitnih spreg in manipulacij, kot jim vidimo v tem mandatu? Trenutno nepovezani poslanci, denimo, so bili takrat, ko je bila možnost za to, da ta sklic parlamenta skupaj z vlado pade, proti temu, a zdaj skupaj z vami, opozicijskimi poslanci, zagovarjajo prav to. V Desusu poslanci kljub jasnim navodilom stranke glasujejo povsem po svoje in proti tem pravilom. In tako naprej. Vrtec, skratka. Kako na situacijo gledate vi? Vas je kaj sram, da je v državnem zboru tako, kot je?

Vidimo lahko, da ravnanje poslank in poslancev v državnem zboru, ki prihajajo npr. iz Desusa ali SMC, pa še kje bi se kdo našel, ni odraz obljub, ki so jih dali volivkam in volivcem. Namreč govoriti pred volitvami, »ne bomo sodelovali z Janezom Janšo«, potem pa se ob prvi priložnosti pustiti »prepričati« za sodelovanje, je prevara, če ne že izdaja ljudi brez primere. Še več: te stranke v Janševi vladi vztrajajo tudi po tem, ko se je politika Janše, podkrepljena z fašistoidnimi težnjami, že izkazala kot skrajno problematična.

Peščica strank tako drži celo državo za talko zaradi ohranitve političnih položajev nekaj ljudi. Zagotovo, da bo tem strankam na volitvah izstavljen visok račun.

To žalostno situacijo stanja v državi koalicija vneto podpira tudi v državnem zboru: v le nekaj dnevih mi je podpredsednik državnega zbora Jože Tanko arbitrarno odvzel besedo brez jasnih pojasnil in mimo poslovnika. Podpredsednik državnega zbora je mimo pravil dovolil odvzeti besedo poslancu kot predstavniku ljudi, kar pomeni, da je glas odvzel ljudem.

Bosta interpelaciji proti notranjemu in okoljskemu ministru glede rezultata kaj drugačni od zadnjih dveh interpelacij?

Bojim se, da ne. Razum, argumente in interese ljudi je vladajoča koalicija že zdavnaj pustila pred vrati parlamenta. Je pa obenem groteskno in žalostno, kako poskuša del t. i. opozicije pa tudi koalicije s svojimi izjavami o podpori oziroma nepodpori interpeliranim ministrom zavajati in ob vseh izjemno povednih očitkih ministrom pred javnostjo kazati svoj kvazi moralen obraz. Izmotavanja, češ minister pri nas nima zaupanja, pa so le prazne besede, kajti ko pride čas glasovanj o interpelaciji, se ti »moralneži« potuhnejo.