Gen + HSE: ideja, ki si jo želijo na levi
Povezovanje Gen Energije in HSE je sicer že leta 2009 zagovarjal takratni državni sekretar za energetiko Janez Kopač, podpiral pa tudi pomemben del SD. Po takratnih scenarijih bi Gen Energija vložila 200 milijonov evrov v gradnjo Teša 6, a se to ni zgodilo. Tudi zato ni izključeno, da bo predlog ostal na mizi tudi po morebitni zamenjavi oblasti. Po naših informacijah ima namreč veliko podporo tudi v delu tako imenovane »stare« SD, ki prav tako ne nasprotuje Košorokovemu prihodu na čelo Gen Energije. Med temi imeni se najglasneje omenja Borut Miklavčič, nekdanji minister za zdravje v vladi Boruta Pahorja, ki je v devetdesetih letih vodil Savske elektrarne, zdaj družbo iz Skupine Gen Energija.

Kadrovskemu cunamiju v državnih infrastrukturnih podjetjih ni videti konca. V petek zvečer je nadzorni svet Luke Koper, ki ga vodi Franci Matoz, v upravo imenoval Roberta Rožca, do zdaj državnega sekretarja na ministrstvu za okolje. Dan pred tem je novi začasni prvi mož Elektra Maribor, drugega največjega elektrodistribucijskega podjetja, postal izbranec NSi Jože Hebar. Ta teden bo tarča vladnih mož spet družba Gen Energija, lastnica slovenske polovice jedrske elektrarne v Krškem.

Po naših informacijah naj bi nadzorniki Gen Energije v prihodnjih dneh znova odločali o zamenjavi Martina Novšaka, ki to družbo vodi od leta 2006. O tem so nadzorniki govorili že prejšnji ponedeljek na seji, ki jo jo nato prekinili. Zakaj je Novšak padel v nemilost dela vladne koalicije, uradno ni mogoče izvedeti. Do zdaj je veljalo, da so glavni razlog nesoglasja o bodoči sestavi uprave družbe Gen-I, največjega domačega trgovca z električno energijo, ki je v polovični lasti Gen Energije. Medtem ko Novšak želi, da Gen-I tudi v prihodnje vodi Robert Golob, bi ga del nadzornikov zamenjal z Juretom Sokličem, širši javnosti neznanim podjetnikom, ki velja za osebno izbiro ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi).

Toda v ozadju so precej večji načrti, povezani s tektonskimi premiki v slovenski energetiki. Več virov nam je potrdilo, da je prvi favorit za Novšakov položaj Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst SDS. Obenem se v zadnjih tednih krepijo ideje o združevanju Gen Energije in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje, ki sta tik pred finančnim zlomom. V tem primeru bi država težave HSE, ki jih še poglabljajo zadnja dogajanja na trgu električne energije, reševala z investicijskim potencialom in denarjem Gen Energije, namenjenim za gradnjo drugega bloka nuklearke in hidroelektrarn na Savi.

Košorok se je sestajal s Sršenom in Žlakom

»Iz medijev lahko razberem, da se me omenja za več različnih položajev v energetiki,« nam je Blaž Košorok, nekdanji generalni direktor HSE in ljubljanske toplarne, odgovoril na vprašanje, ali je kandidat za prvega moža Gen Energije. Toda pri tem je potrdil, da je bil v zadnjih treh mesecih v stikih z dvema osebama, ki imata pri odločanju o tem ključno vlogo. To sta njegova strankarska kolega Cveto Sršen in Janez Žlak. Prvi je predsednik nadzornega sveta Gen Energije, ki si prizadeva za Novšakovo razrešitev. Drugi je direktor Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja, pod katerega spada tudi Gen Energija.

O čem je z njima govoril Košorok? Kot nam je dodatno pojasnil, se je Sršen z njim srečal v vlogi predsednika uprave Telekoma Slovenije. Tema pogovora je bil eden od skupnih projektov z družbo Elektro Slovenije (Eles). O čem je govoril z Žlakom, ni znano. Po naših informacijah pa naj bi se srečala najmanj dvakrat. Z Borutom Dolancem, generalnim sekretarjem SDS, se Košorok po lastnih besedah v zadnjih mesecih ni srečeval. Zanikal je tudi, da bi se srečal ali sploh poznal Roka Snežiča, ki je eden najvplivnejših kadrovikov vladajoče stranke. Da mu je prav Snežič napovedal zamenjavo Goloba, je prejšnji teden na odmevni novinarski konferenci razkril Tone Krkovič, dolgoletni sopotnik predsednika vlade in prvaka SDS Janeza Janše.

Košoroku bi imenovanje – enako kot Robertu Rožcu prihod v Luko Koper – prineslo tudi materialno korist. Kot državni sekretar mesečno prejema slabih 5000 evrov bruto plače, torej približno 60.000 evrov bruto na leto. Prejemki generalnega direktorja Gen Energije so precej višji, čeprav natančnega podatka v letnem poročilu ni mogoče najti. Lani sta Novšak in poslovni direktor Danijel Levičar skupaj prejela 127.500 evrov neto, brez regresa in drugih povračil. Novšak za pojasnila v zadnjih dneh ni bil dosegljiv.

blaž košorok
STA
Več virov nam je potrdilo, da je prvi favorit za Novšakov položaj Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst SDS.

Vrtovec ne ve ničesar

Eno ključnih vprašanj je, ali in kaj o Košorokovih načrtih v energetiki ve njegov nadrejeni, minister Vrtovec. Prejšnji teden je večkrat zatrdil, da o kadrovskih odločitvah v energetiki ne ve ničesar. Odgovornost je prevalil na SDH in nadzornike Gen Energije, torej na Žlaka in Sršena, s katerima se je srečeval Košorok. Enako je govoril, ko je nadzorni svet Elektra Ljubljana pred desetimi dnevi razrešil direktorja Andreja Ribiča. Vodi ga Božidar Godnjavec, uradnik z Vrtovčevega ministrstva, ki sedi tudi v nadzornem svetu Luke Koper.

Toda Soklič, ki bi po predlogu nadzornega sveta Gen Energije prevzel vodenje Gen-I, velja za izbiro Vrtovca in NSi. Dobre zveze s to stranko naj bi v zadnjih tednih spletel tudi Davorin Dimič, prvotno kandidat SMC za člana uprave Gen-I, ki si je že pred tremi leti želel priti v upravo Gen Energije, a mu to ni uspelo zaradi pomanjkanja vodstvenih izkušenj in drugih pogojev. Po naših informacijah je zeleno luč zamenjavi Novšaka že prejšnji teden prižgal tudi generalni sekretar NSi Robert Ilc.

Kako je torej mogoče, da Vrtovec o tem ne ve ničesar? Že prej so krožile špekulacije, da so si v SDS in NSi razdelili položaje v energetskem resorju, po katerih bi SDS dobila Gen Energijo in Elektro Ljubljana, NSi pa Gen-I in Elektro Maribor. Imenovanja v zadnjih dneh so jih potrdila.

Stotine milijonov iz Gena za HSE in Teš

Poskusi rušenja Novšaka sicer potekajo v času oživitve ideje o združevanju Gen Energije in HSE. Košorok je zanikal, da bi sam pripravljal ta projekt, a več virov nam je potrdilo, da se o tej možnosti na ministrstvu resno razpravlja. O njej so vodilni domači energetiki govorili tudi na nedavnem posvetu s predsednikom vlade. Temu bi v naslednji fazi sledila izločitev Teša in Premogovnika Velenje na posebno družbo, tako imenovano »slabo energetiko«. Že v začetku septembra smo razkrili, da sta Teš in velenjski premogovnik pred finančnim zlomom. Zaradi nerentabilnosti šestega bloka, zgrajenega za več kot 1,4 milijarde evrov, bo moral Teš njegovo vrednost v bilancah oslabiti še za 650 milijonov evrov. V tem primeru bi bila vrednost premoženja družbe enaka nič.

Tudi prihodnje leto bo elektrarna poslovala z negativnim denarnim tokom v višini najmanj 20 milijonov evrov in pridelala 40 milijonov evrov izgube. V HSE o poslovnem rezultatu Teša »še ne morejo govoriti, saj sta do konca leta še dva meseca«. Pri tem je država do Teša še vedno izpostavljena z več kot 300 milijoni evrov poroštev za posojilo Evropske investicijske banke (EIB) za gradnjo bloka 6. »Skupaj s Tešem in Premogovnikom Velenje zaenkrat učinkovito, upoštevajoč zakonodajne okvire in načela dobrega gospodarja, izvajamo različne ukrepe za ohranitev solventnosti obeh družb,« so nam pojasnili pri HSE, ki ga vodi Viktor Vračar.

Toda dodatna težava za HSE je slabo trgovanje. Po naših informacijah je HSE precejšnje količine električne energije, ki jo proizvajajo njegove družbe, prodal že v prvih mesecih leta, še preden so se cene na mednarodnih trgih močno podražile. Hkrati so v HSE čakali z nakupi emisijskih kuponov, ki jih potrebujejo zaradi proizvodnje električne energije iz Teša. Ker je njihova cena v drugi polovici leta dosegla rekordne vrednosti, je to močno oslabilo pozicije HSE na trgu. Skupina jih mora zato pokrivati z dodatnimi finančnimi viri. Po nekaterih informacijah naj bi izpad presegal sto milijonov evrov. V primeru združitve bi minuse HSE pokrila Skupina Gen Energija, ki je lani ustvarila skoraj 64 milijonov evrov dobička. Konec lanskega leta je imela skupaj za 226 milijonov evrov denarja na bančnih računih in depozitih, ki ga hrani za naložbe.