Prazna državna malha

Janša ne more poravnati covidnih računov, zato ne more razglasiti epidemije?

Žiga Kariž
8. 11. 2021, 08.49
Posodobljeno: 8. 11. 2021, 08.50
Deli članek:

Vlada je do sredine septembra prejemala zahtevke za povračilo covidskih stroškov, izplačil pa ni bilo. Kot kaže, je dolg višji od 200 milijonov evrov.

Primož Lavre/Reporter
Finančni minister Andrej Šircelj upa, da bo državni zbor potrdil načrte o večji porabi denarja.

Vlada in sindikati so prejšnji teden dosegli dogovor, ki bo pripomogel k omejevanju odhodov zaposlenih iz zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov, zlasti z delovišč z največjimi obremenitvami. 

V Sloveniji vsak dan zaradi covida-19 umre več kot deset ljudi, dnevno število okuženih redno presega 3000, bolnišnice so polne, prostih postelj na oddelkih intenzivne terapije ni več, prav tako ne osebja, ki bi bilo usposobljeno za oskrbo bolnikov na intenzivni negi. Kljub temu se vlada ni odločila za razglasitev epidemije ali popolno zaprtje države. Kup težav je sicer z novimi ukrepi povzročila gostincem in organizatorjem dogodkov, a jim ob tem ni ponudila rešilnega padala v obliki subvencij ali drugih nadomestil. Stališče vlade je jasno: cepivo je na voljo in to je ob testiranju in prebolevnosti edina sprejemljiva rešitev. Ne glede na razvoj epidemije bomo torej vztrajali pri pogoju PCT.

Skrbni minister

Pri utemeljevanju tega, zakaj države ne bomo zapirali, je najbolj glasen minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki trdi, da bi ob zaprtju države gospodarstvu storili nepopravljivo škodo. Sicer je ob objavi novih ukrepov zatrdil, da so človeška življenja na prvem mestu, a eno so besede, drugo pa dejanja. Kakšno ceno bomo plačali ob vztrajanju pri razmeroma milih ukrepih in nizki precepljenosti? Koliko mrtvih je preveč? Čeprav vse statistike kažejo, da se največ ljudi okuži na delovnih mestih, temu pri snovanju ukrepov nikoli niso dajali velikega poudarka. Dobronameren nasvet »delajte od doma, če je mogoče« je največ, kar ta vlada zmore.

Prazna denarnica

A bolj kot škoda v gospodarstvu verjetno vlado skrbi prazna denarnica. Denar v proračunu, ki je bil predviden za reševanje covidskih težav, je pošel, računi pa še vedno prihajajo. Vlada trdi, da je denarja na državnih računih še dovolj, in je sprejela odlok spremembah proračunskega okvirja, ki bi ji omogočil nadaljnje zapravljanje. Odlok mora potrditi še državni zbor, svoje mnenje o njem pa je že podal fiskalni svet, in sicer da so vladni upravljalci z denarjem preveč optimistični in so številke, ki so si jih zamislili, nerealistične. Zapiranja države in razglasitve epidemije si očitno ne moremo privoščiti iz finančnih razlogov.

Twitter/Vlada RS
Vlada je delila veliko, plačala, kot kaže, še ni.

Razmetavanje z denarjem

Glede na poročilo fiskalnega sveta je vlada za boj z epidemijo že namenila 4,24 milijarde evrov. Učinki so sicer blagodejni: gospodarstvo nam je uspelo ohraniti v razmeroma dobri kondiciji, pa tudi ohraniti delovna mesta in z razmetavanjem denarja spodbuditi domačo potrošnjo. Slednja je prinesla povišanje cen, a tako je po vsem svetu. Tisto, zaradi česar smo lahko jezni, je dejstvo, da smo za različne dodatke, tudi tistim, ki denarja v resnici niso potrebovali, namenili kar milijardo evrov oziroma četrtino vsega denarja, namenjenega reševanju epidemije. Upajmo, da tudi v vladi kdo obžaluje, da ta milijarda ni več na voljo, sicer bi lahko mirno prisluhnili trenutnim zahtevam in nasvetom stroke, ki politike moleduje, naj državo zapremo za deset dni. A kaj, ko Janez in ekipa na stroko nista nikoli dala prav veliko.

V zadnjih dveh mesecih še 400 milijonov za epidemijo

Katastrofalna zadnja dva meseca

Državni proračun je imel po podatkih v prvih desetih mesecih leta 2021 primanjkljaj v vrednosti 2339 milijonov evrov. V zadnjih dveh mesecih naj bi primanjkljaj znašal še 1619 milijonov evrov. Rast odhodkov brez upoštevanja protikoronskih ukrepov in investicij naj bi se namreč s 5 % v prvih desetih mesecih okrepila na 31,8 % v zadnjih dveh mesecih letos.

Poglejmo, kam vse je šel denar v času prvih dveh valov, ki smo ju po številu okuženih že davno presegli: po 200 evrov vsem, ki sicer prejemajo plačo, a je ta nižja od dvakratnika minimalne plače, po 150 evrov vsem študentom in študentkam, po 300 evrov upokojencem in upokojenkam, po 100 oziroma 200 evrov velikim družinam, 50 evrov za vsakega otroka iz manjših družin, po 500 evrov vsem, ki so dobili otroka. Dodatke so prejemali tudi vsi v javni upravi, za katere so nadrejeni ocenili, da si jih zaslužijo. Po kakšnem ključu so se delili dodatki, še danes ni popolnoma jasno, poročilo o tem na ministrstvu za javno upravo še vedno pripravljajo. Tudi v zdravstvu so dodatke dobili tisti, ki so si to krvavo zaslužili, a tudi tisti, ki so se samo delali, da delajo. Od marca lani do oktobra letos je bilo po podatkih fiskalnega sveta zaposlenim izplačanih 928 milijonov evrov dodatkov, od tega v prvih desetih mesecih letos okoli 720 milijonov evrov. Iz septembrske ocene ministrstva za finance za leto 2021 pa izhaja, da naj bi v okviru odhodkov za protikoronske ukrepe stroški dela v zadnjih dveh mesecih letos znašali še okoli 230 milijonov evrov! A tega denarja vlada ne more izplačati, če državni zbor ne potrdi odloka o spremembi proračuna za leto 2021. Pri tem pa ne gre za denar, ki ga vlada namenja za spopadanje z novim valom. »Glede na dejstvo, da je bilo mogoče zahtevke za izplačila nastalih obveznosti iz ukrepov za leto 2021 vlagati do 13. septembra 2021, in ob upoštevanju dejstva, da tovrstnih izplačil oktobra (in tudi septembra) ni bilo predvsem zaradi še nesprejetega proračunskega okvirja, lahko zgolj sklepamo, da bo večina omenjenega zneska dejansko nastala na podlagi že sprejetih ukrepov,« nam je pojasnil analitik fiskalnega sveta Aleš Delakorda. Kje so torej še stroški, ki bi nastali ob ponovni razglasitvi epidemije?

Bobo
Fiskalni svet je zelo kritičen do vladne zapravljivosti.

Premalo in prepozno

Prav neverjetno je, da ob deljenju silnih milijard vlada ni namenila dovolj denarja za povečanje bolnišničnih zmogljivosti in da ji ni uspelo urediti nagrad za zdravstveno osebje, ki bije bitke na prvi liniji. O povišanju plač medicinskemu osebju so se dogovorili šele prejšnji teden, medtem pa so številne medicinske sestre že zapustile zdravstvo in smo po letu in pol boja z epidemijo na slabšem kot na začetku. In neverjetno je, da očitno nihče v vladi ni pomislil, da nas lahko jeseni čaka nov val epidemije in ga bo treba reševati tudi s čim drugim kot z valjenjem krivde na druge. Še v odloku o okviru za pripravo proračunov, ki ga bo državni zbor obravnaval v naslednjih dneh, je vlada zapisala, da so podatki pripravljeni ob predpostavki, »da se strogi omejevalni ukrepi, kot so bili sprejeti v preteklih valih epidemije, ne predvidevajo več«.