Veliko je še neimunih

Beovićeva: V Podravski regiji pozitiven skoraj vsak drugi test

S.R./STA
26. 10. 2021, 17.43
Posodobljeno: 26. 10. 2021, 19.03
Deli članek:

Vrh epidemije bomo dosegli šele, ko bo imune približno 90 odstotkov populacije. To bo mogoče s cepljenjem ali prebolevanjem, a slednje pomeni precej večje število žrtev.

STA
Po navedbah Beovićeve so povsem realne napovedi, da bomo presegli zasedenost 150 postelj na intenzivni terapiji.

Razmere v zadnjih tednih ne obetajo nič dobrega, v jesenski val smo podobno kot večina vzhodnoevropskih držav vstopili s prenizko precepljenostjo, epidemija, ki jo poganja delta različica novega koronavirusa pa se je v zadnjem obdobju povsem razbesnela. Krivulje še vedno stremijo proti vrhu, pri čemer še zdaleč ni znano, kje ta vrh je. Kaže pa, da so slovenski odločevalci dokončno obupali nad idejo, da bi se epidemiji po robu postavili s cepivi, kar bi terjalo tudi najmanj žrtev. Slovenska realnost tega kot kaže ne dopušča.

Infektologinja in vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović tako napoveduje, da se bo število okuženih z novim koronavirusom še nekaj časa povečevalo, saj je v Sloveniji še kar precejšen delež tako necepljenih kot neprebolevnikov. 

Delež pozitivnih najvišji tam, kjer je najmanj cepljenih 

Delež pozitivnih PCR-testov se povečuje, tako je bilo v ponedeljek pozitivnih že skoraj 38 odstotkov opravljenih PCR-testov. To je največ v tokratnem epidemičnem valu. Največ pozitivnih testov je bilo sicer 5. januarja letos, ko jih je bilo pozitivnih 49,3 odstotka. Tudi sicer so bili tako visoki deleži pozitivnih PCR-testov ob prelomu iz lanskega na letošnje leto.

Trenutno se kaže, da je delež pozitivnih PCR-testov najvišji tam, kjer je najmanjša precepljenost - v Podravski regiji. Tam je pozitiven skoraj vsak drugi test. 

Vrh, ko bo populacija "zasičena z virusom"

Beovićeva je sicer dejala, da je enak trend tudi v drugih evropskih državah. "Države z boljšo precepljenostjo celotnega prebivalstva imajo okužb v tem času, ko marsikje naraščajo zaradi jesenskih razmer, bistveno manj," je dodala.

Vrh poslabševanja epidemioloških razmer bomo po njenih besedah dočakali takrat, ko bo "populacija zasičena z virusom, ko bo ta dosegel vse ljudi bodisi zaradi obolevanja ali cepljenja". Tako je po ocenah neimunih še nekaj sto tisoč ljudi. "Ko bomo imeli 90 odstotkov populacije imune, se bo epidemija ustavila," je napovedala in opozorila, da bo epidemija v delu cepljene populacije izzvenela z bistveno manj žrtvami kot pa pri delu populacije, ki bodo bolezen prebolevali.

Vseh ne bo mogoče obravnavati

Pa vendar so trenutne epidemiološke razmere v primerjavi z drugim epidemičnim valom drugačne. Po eni strani je delež tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo ob okužbi, manjši. Zaskrbljujoče pa je, da je prisotna delta različica novega koronavirusa, ki je bistveno bolj kužna, prav tako oboleva prebivalstvo, pri kateremu je bolj verjetno, da bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Tako opozarja na naraščanje števila bolnikov na oddelkih za intenzivno nego, kar ponavadi sledi naraščanju covidnih bolnikov v bolnišnicah.

Po njenih besedah so realne napovedi, da bomo presegli zasedenost 150 postelj na intenzivni terapiji. Če bo naenkrat potrebovalo intenzivno nego preveč ljudi, vse obravnave ne bodo več mogoče. Zato znova opozarja, naj se ljudje cepijo in obnašajo zaščitno, naj se spoštuje pogoj PCT.

V bolnišnicah zdravijo tudi nekatere, ki so zboleli kljub cepljenju proti covidu-19. Glede na pogovore z zdravniki gre v največji meri za osebe, ki so bile cepljene pred več kot šestimi meseci, je dejala. Tudi izkušnje iz Izraela, Škotske in ZDA to potrjujejo. Ob tem je dodala, da ko so bila cepiva proti covidu-19 odobrena, ni bilo na voljo podatkov o tem, koliko časa zagotavljajo zaščito.

To je "kriminalno dejanje"

Komentirala je tudi odločitve nekaterih, ki se kljub pozitivnemu hitremu testu ne udeležijo PCR testiranja. "Če se potem ne osamijo in širijo virus, je to kriminalno dejanje," je izpostavila. Čeprav ni noben pristojen za nadzor nad tem, ali se na hitrem testu pozitivni dejansko osamijo, pa Beovćeva poudarja osebno odgovornost vsakega od nas. "Vsak človek mora zase vedeti, kaj dela. Če se ne bo osamil, bo lahko okužil koga od bližnjih, lahko se bo potem njihova bolezen slabo končala ali z zelo velikim trpljenjem," je poudarila.