Spomnimo, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je med sredino novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o aktualnem stanju epidemije sars-cov-2 v Sloveniji, med drugim opozoril tudi na poročila iz Združenega kraljestva, kjer v zadnjem mesecu poročajo o novi različici novega koronavirusa, ki bi lahko bila še bolj nalezljiva od delte. »Rojeva se nova varianta, za 20 odstotkov bolj kužna,« je poudaril Krek, ki je sicer priznal, da gre šele za prve informacije in da bo trajalo še nekaj časa, da »bomo ugotovili njene značilnosti.« Dodal je, da se mu zdi pravilno nanjo opozoriti že zdaj.

Kot smo že poročali, gre v resnici za »podrazličico« delta različice z oznako AY.4.2. Ameriški znanstvenik in direktor raziskovalnega inštituta Scripps Eric Topol je že prejšnji teden opozoril, da o njej vemo še premalo, da sicer obstaja možnost, da je »nekoliko bolj kužna od delte,« a da vsaj v tem trenutku ni nobenega razloga za »strašenje.«

Britanska agencija za varovanje javnega zdravja (UK Health Security Agency - UKHSA), ki je aprila letos nadomestila nekdanjo agencijo za javno zdravje (PHE), je v petek v okviru svojih tedenskih poročil objavila najnovejše izsledke sekvenciranja genomov virusa, ki kroži po Združenem kraljestvu. Pojasnili so, da so podrazličici delta AY.4.2, ki jo nekateri strokovnjaki imenujejo tudi »delta plus,« 20. oktobra podelili oznako VUI (variant under investigation). Označili so jo torej za različico, ki jo je smiselno preiskovati in ji slediti. Gre sicer za nižjo kategorijo od kategorij VOI (variant of interest) in VOC (variant of concern), s katerima se označuje različice, ki terjajo posebno pozornost (VOI), in različice posebnega pomena oziroma »zaskrbljujoče različice« (VOC).

Ni znakov, da bi bila bolj nevarna

Kot so pojasnili svojo odločitev, so ji oznako podelili, ker je »ta podrazličica v zadnjih mesecih v Združenem kraljestvu postajala vse pogostejša, pri čemer obstajajo nekateri prvi znaki, da se morda nekoliko hitreje širi kot delta.« Ob tem so poudarili, da za odgovor na vprašanje, ali je to posledica spremembe virusa, vedenja ljudi oziroma epidemiološki razmer, še ni na voljo dovolj dokazov. Sicer pa genom te različice po njihovih navedbah v primerjavi z izvorno delto nima veliko mutacij, a lahko »v nekaterih primerih že manjša sprememba pomeni razliko v značilnosti virusa.«

Pojasnili so še, da v Združenem kraljestvu še vedno močno prevladuje izvorna različica delta, ki predstavlja približno 99,8 odstotka vseh primerov okužbe s sars-cov-2. Kar zadeva »delto plus,« so to podrazličico od julija, ko so jo zabeležili prvič, do 20. oktobra zaznali v 15.120 vzorcih, pri katerih so sekvencirali celotne genome. V zadnjem tednu je »delta plus« predstavljala približno šest odstotkov vseh sekvenciranih vzorcev delte, zaznali pa so jo v vseh devetih britanskih regijah.

Po navedbah UKHSA vse dokaze še vedno zbirajo, a zaenkrat ne kaže, da bi ta podrazličica povzročala hujši potek bolezni ali da bi bila cepiva proti njen manj učinkovita.

Kaj pravijo epidemiologi?

Nekaj vtisov o zadnjem poročilu je na Twitterju strnila tudi epidemiologinja pri UKHSA Meaghan Kill, ki je poudarila, da na »delto plus« niso postali pozorni zaradi mutacij, ki da niso posebej zaskrbljujoče, temveč zaradi tega, ker so opazili, da se lahko po kužnosti kosa z delto. Pojasnila je, da se delež podrazličice počasi, a vztrajno povečuje. V tednu od 19. septembra je bil njen delež med potrjenimi primeri približno 3,8-odstoten, teden dni pozneje 5,2-odstoten, v tednu po 3. oktobru pa 5,9-odstoten. Gre sicer za počasno rast, a je Killova opozorila, da je delta različica že sama po sebi izjemno nalezljiva, zato je povečevanje deleža vseeno opazno.

Kot je še pojasnila, trenutne ocene kažejo, da bi lahko bila za približno 17 odstotkov bolj kužna od izvorne delte, a je ob tem opozorila, da je sama delta različica za od 60 do 80 odstotkov bolj kužna od različic, ki so prevladovala v času pred njo, zato je panika zaenkrat odveč. Na drugi strani je spomnila, da je bilo ob nastopu delte precepljen precej manjši delež prebivalstva. Kaj pričakuje? Killova ocenjuje, da je najverjetnejši scenarij ta, da gre za »nekoliko bolj kužno različico delte, ki bo izvorno delto počasi, v naslednjih nekaj mesecih, nadomestila.«

Priporočila ostajajo enaka

Kot je pojasnila izvršna direktoricaUKHSA Jenny Harries, virusi mutirajo »pogosto in naključno,« zato je pojavljanje novih različic med pandemijo, zlasti ko je število novih primerov okužbe veliko, pričakovani. Poudarila je, da naj nova različica služi predvsem kot opozorilo, da pandemije še ni konec. Priporočila stroke namreč ostajajo enaka, ljudje naj se cepijo, tisti, ki so k temu pozvani, pa naj se čim prej odpravijo po tretji odmerek. Hkrati naj upoštevajo vsa ostala priporočila, povezana z odgovornim vedenjem, ko naokoli kroži zelo nalezljiva in nevarna bolezen.

Po navedbah strokovnjaka za nalezljive bolezni Petra Chin-Honga s kalifornijske univerze UCSF se povprečno na »vsaka dva tedna pojavi nova različica,« le čas pa bo pokazal, ali se bo pojavila tudi kakšna, ki bo imela podoben vpliv kot delta. Pojasnil je, da trenutno ne beležijo nobene različice, ki bi bila posebej zaskrbljujoča. Francois Balloux, direktor inštituta za genetiko UGI pri britanski univerzi University College London (UCL) je že pred tednom dni pojasnil, da čeprav »delta plus« v Združenem kraljestvu trenutno predstavlja približno 7 odstotkov vseh sekvenciranih vzorcev, v drugih državah ostaja izjemno redka. V ZDA jo denimo zaznajo le občasno, pri čemer ni znakov, da bi postajala pogostejša. Na Danskem, kjer se ponašajo s podobno kakovostnim sistemom spremljanja posameznih različic kot v Združenem kraljestvu, pa so jo zaznali v približno dveh odstotkih vseh vzorcev, pri čemer se je delež v zadnjem času celo znižal. Balloux se je nato včeraj prek Twitterja odzval na najnovejše izsledke sekvenciranja ter dejal, da »hiter in površen« pregled kaže, da bi lahko bila »približno 10 odstotkov bolj kužna kot delta, ali pa tudi ne. Resnično ne vem …«