Zavarovalnice po navedbah sekcije verjamejo, da se zavarovanec, ki od njih na podlagi obveznega zavarovanja povzročitelja škode zahteva nadomestno vozilo ali plačilo stroškov najema, ne bo spuščal v spor z zavarovalnico, saj bodisi nima potrebnega znanja ali pa bi v pogovorih z zavarovalnico za dosego svojih pravic potreboval celo pravnega zastopnika.

Kot opažajo serviserji pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), poskušajo zavarovalnice v primeru prometnih nesreč obveznost zagotavljanja nadomestnega vozila iz avtomobilske odgovornosti povzročitelja nesreče vse pogosteje prevaliti na servisno delavnico. Člani sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri Podjetniško trgovski zbornici v okviru GZS se namreč pogosto srečujejo z zahtevami strank, da jim brezplačno zagotovijo nadomestna vozila za čas popravila vozil, ki so bila poškodovana v prometni nesreči, tudi v primerih, ko skušajo oškodovanci nadomestno vozilo pridobiti na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti povzročitelja nesreče. Cenilci namreč njihove zahtevke pogosto odslovijo z napotilom, naj nadomestno vozilo zagotovi servis.

Sekcija je zato v zvezi s tem pridobila pravni mnenji odvetniške družbe ter Agencije za zavarovalni nadzor in pregledala sodno prakso. "Ta je jasna. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, lahko zahteva povrnitev stroškov nadomestnega vozila ali najema enakovrednega vozila z odškodninskim zahtevkom zavarovalnici," so zapisali.

Svetujejo nižji cenovni razred

Nesporno je, pravijo v sekciji, da ima oškodovanec pravico do najema nadomestnega vozila iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki je enakovredno njegovemu. "Priporočljivo je, da ta pridobi vsaj dve ponudbi za najem primerljivega nadomestnega vozila ter da se z vidika ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarja ter varčnostjo odloči celo za najem vozila, ki je ene stopnje nižjega cenovnega razreda," svetujejo.

Pravica do najema nadomestnega vozila zajema obdobje, ki je potrebno za popravilo ali nakup drugega vozila. Skladno z nemško sodno prakso se v primeru nakupa drugega vozila priznava do tritedenski najem, kar bi bila lahko uporabljiva praksa tudi v Sloveniji, menijo v sekciji.

Zavarovancu v primeru, da se ne odloči za najem nadomestnega vozila, pripada abstraktna odškodnina za neuporabo poškodovanega vozila. Če torej oškodovanec namesto najema na primer hodi peš, uporablja kolo, javni prevoz ali si vozilo izposodi pri sorodniku, zavarovalnica ni upravičena zavrniti morebitnega abstraktnega ali tako imenovanega pavšalnega zahtevka za odškodnino, pravijo in dodajajo, da slovenska sodna praksa še ni razvila meril o omejitvi trajanja najema, v nemški sodni praksi pa se ta pripozna v približni višini 30 odstotkov cene najema enakovrednega nadomestnega vozila.