Nakup letala

Minister Tonin pojasnil, kaj je počel na Banki Slovenije?

G.G./STA
22. 10. 2021, 19.42
Posodobljeno: 22. 10. 2021, 20.02
Deli članek:

Obrambi minister Matej Tonin je pojasnil, da je na Banki Slovenije preverjal možnosti, da ministrstvo predplačilo za nakup transportnega letala, ki ga bo Slovenija kupila od Italije, nakaže na italijansko centralno banko.

Bobo
Matej Tonin na taboru Nove Slovenije

Mediji so ta teden poročali, da so ministra za obrambo Mateja Tonina opazili v prostorih Banke Slovenije. Tonin je takrat pojasnil, da so usklajevali tehnične podrobnosti pri nakazilih 'vlada vladi', ki jih delajo na obrambnem področju z Italijo. Obisk oziroma pogovori obrambnega ministra na Banki Slovenije so sicer po navedbah medijev nenavadni, saj je za enotni zakladniški račun proračuna pristojno oziroma ga upravlja ministrstvo za finance.

Kot je danes pojasnil Tonin, je italijanska stran Sloveniji predlagala, da slovensko obrambno ministrstvo v Republiki Italiji odpre poseben račun, kamor bi nakazali sredstva za to letalo. Takšen predlog so na ministrstvu zavrnili, saj bi bilo za Slovenijo nesprejemljivo, da ministrstvo za obrambo odpira "kakršnekoli račune v Italiji, ker mi delamo posel z vlado in mi želimo ta denar nakazati italijanski vladi", je dejal Tonin. Italijanska stran naj bi sicer takšen predlog podala, da bi se izognili temu, da bi se plačilo za nakup transportnega letala štelo v integralni proračun italijanskega obrambnega ministrstva.

Slovenija je ob tem predlagala Italiji, da v okviru zmožnosti poiščejo rešitev, da Slovenija denar nakaže italijanski vladi, je dejal Tonin. Na Banki Slovenije je tako preveril možnost, da do rešitve problema na italijanski strani Slovenija denar nakaže na italijansko centralno banko. Ob tem je Tonin še poudaril, da je zahteva Slovenije, da denar nakažejo na italijansko ministrstvo za obrambo. Italijanski obrambni minister naj bi sicer v italijanskem parlamentu že napovedal, da bi lahko bila pogodba o nakupu dokončno podpisana do konca oktobra.

Z nakazilom predplačila na italijansko centralno banko je Slovenija po Toninovih besedah želela pridobiti nekaj časa, saj naj bi italijanski kolegi izpostavili težavo, da bodo postopki odprtja podračuna za nakazilo predplačila trajali še nekaj časa. Od časa nakazila pa je odvisno, kdaj se bo začela proizvodnja letala, ter kdaj ga bo Slovenija dobila. Poudaril je še, da se kot minister nikakor ni ukvarjal s prenašanjem denarja, ampak je zgolj preverjal, ali obstaja možnost, da denar Slovenija nakaže na italijansko centralno banko. Kolikšen naj bi bil znesek predplačila po Toninovih besedah za zdaj še ni znano, saj so pogajanja še v teku.

Kot je še dejal, pa opaža, da ministrove aktivnosti nekatere motijo, a da zgolj poskuša biti aktiven. "Lahko bi čakal križem rok, da se stvari odvrtijo, ampak potem rezultatov ne bo," je še dejal.

Za Levico Tonino srečanje z Vasletom nenavadno

Na Toninovo srečanje z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom so se sicer odzvali tudi v Levici. Kot so navedli v sporočilu za javnost, obstaja sum, da pri sklepanju pogodbe za nakup transportnega letala ni bila vključena protikorupcijska klavzula. "Sporazum se pri tem sklepa po načelu 'vlada vladi', kar pomeni, da se meddržavna pogodba sklepa brez ratifikacije s strani parlamentov obeh držav," so zapisali.

Toninovo srečanje z guvernerjem pa so označili za nenavadno, saj tovrstne posle in podrobnosti plačil med državami načeloma ureja ministrstvo za finance, in ne obrambni minister osebno.

Ker po njihovi oceni pri poslu obstaja sum korupcije, so prek komisije DZ za nadzor javnih financ od ministrstva za obrambo oz. vlade zahtevali natančno obrazložitev postopka predvidenega sklepanja pogodbe z navedbo vseh pravnih podlag za sklenitev.

Ministrstvo in vlado ob tem še pozivajo, naj ne sklene pogodbe o nakupu transportnega letala in da naj razjasni vse okoliščine in sum korupcije, ki se poraja. "Večdesetmilijonski zneski, ki jih vlada načrtuje za oboroževanje, so za Levico popolnoma nesprejemljivi v času, ko se ljudje soočajo z zdravstveno krizo, gospodarsko nestabilnostjo ter rekordnimi podražitvami hrane in energentov," so še navedli v zahtevi, ki jo je podpisalo šest opozicijskih članov komisije.