Vsa Evropa se v zadnjih tednih srečuje z visokim dvigom cen energije in goriv. Zaradi ozkih grl v nabavnih verigah se višajo cene tudi drugih surovin ter izdelkov in storitev. Pojavlja se vse večja bojazen, da bi se lahko cene začele nenadzorovano višati in bi se začelo obdobje hiperinflacije. Banka Slovenije je včeraj organizirala okroglo mizo, na kateri so poskušali podati odgovore na to, kako se bodo gibale cene, od kod prežijo nevarnosti in kako resno je trenutno stanje. Na okrogli mizi so sodelovali direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš, podpredsednik Združenja Manager Andrej Božič, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Pahor in direktor Statističnega urada RS Tomaž Smrekar.

Prelomni trenutek

»Mislim, da smo na prelomnem trenutku, ko se na eni strani kažejo spremembe v inflacijskih pričakovanjih – v tem, kar naj sporočajo trgi in podjetja ter nam kažejo pričakovanja prebivalstva, na drugi pa v nekaterih segmentih trga prihaja do pomanjkanja delovne sile ter do pritiskov in dejanskega povišanja plač. Če bi se ti učinki okrepili in postali trajnejše narave, ne bi mogli več govoriti o inflaciji kot o prehodnem pojavu,« je v uvodu poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

okrogla miza
banka slovenije
Arjana Brezigar Masten (Banka Slovenije), Marko Pahor (EF), Maja Bednaš (UMAR), Andrej Božič (Združenje Manager), Tomaž Smrekar (Statistični urad Slovenije)

So za višje cene ogrevanja res krivi Rusi?

Marko Pahor, profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani, je pojasnil, da ni čisto res, da so za višje cene zemeljskega plina in posledično tudi višje cene elektrike krivi ruski dobavitelji. »Gre za skupek manjših dogodkov, ki pa so se istočasno prepletli,« je opisal stanje in razložil, da so se stvari začele zapletati s precej dolgo lansko zimo, zaradi katere so jesenske zaloge plina nižje kot običajno. »Oktobra so evropska skladišča zapolnjena do okrog 95 odstotkov kapacitet, letos zgolj 77-odstotno,« je razložil Pahor in ob tem pojasnil, da bi zaloge ob polnih skladiščih zadoščale za več kot stodnevno oskrbo EU z zemeljskim plinom. K temu je treba dodati še dejstvo, da se je povpraševanje po plinu močno povečalo tudi v azijskih industrijskih državah in Braziliji, na roke pa nam ne gre niti to, da ruski Gazprom vztraja pri politiki, da v EU ne presega 40-odstotnega tržnega deleža.

Cene v nebo

Ker v EU kar 40 odstotkov vseh potreb po energiji pokrijemo z zemeljskim plinom, je jasno, da se je povišanje cen hitro prelilo na cene ogrevanja in elektrike. Ob višjih transportnih stroških in že omenjenem ozkem grlu pri dobavah surovin in blaga se tako generira višje cene blaga in storitev, zato so v Sloveniji po uradnih podatkih uvozne cene višje že za 14 odstotkov, inflacija v Sloveniji je na 2,7 odstotka, v evrskem območju pa kar 3,4 odstotka. Spomnimo, da je cilj Evropske centralne banke (ECB) inflacija na dveh odstotkih.

inflacija
banka slovenije
Gibanje inflacije skozi leta.

Zgolj prehoden pojav

Zaradi trenutnega stanja centralne banke očitno še ne snujejo večjih ukrepov, saj je splošno mnenje stroke, da gre za prehoden pojav, ki naj bi trajal največ nekaj mesecev, inflacija pa naj bi se že do pomladi stabilizirala okoli ciljne ravni oziroma pod tremi odstotki. Glede na povedano na okrogli mizi, je eden od ključnih dejavnikov, ki bi lahko močno pospešili rast inflacije, stanje na trgu dela in pritisk na rast plač. Kot je povedala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš, se v Sloveniji sicer že srečujemo s pomanjkanjem delovne sile, vendar pritiska na višje plače še ni čutiti. A če bi plače začele rasti, bi to lahko sprožilo inflacijsko spiralo, ki bi jo bilo težko ustaviti.

Brez panike

Andrej Božič, podpredsednik Združenja Manager, je pojasnil, da trenutno stanje za večja podjetja ne bi smelo predstavljati težav, saj imajo bolj ali manj vsa sklenjene dolgoročne pogodbe, ki jim zagotavljajo cene iz predinflacijskega obdobja. Ob tem je opozoril, da je trenutna kriza na strani dobave lahko tudi prednost Slovenije, saj se bo zaradi slabosti v dobavnih verigah, ki jih je razkrila epidemija, del industrije zagotovo vrnil v Evropo. Spregovoril je tudi o trgu dela, na katerem je po njegovem mnenju prišlo do sprememb zaradi protikoronskih ukrepov. »Velik del ljudi je bil doma in ni mogel delati, kljub temu pa je prejel plačilo. Mnogi se zdaj niso več pripravljeni vrniti na močno obremenjena večizmenska delovna mesta, saj si želijo boljšo kakovost življenja,« je spremenjene razmere na trgu dela opisal Božič.

Zaključki

Zaključi konference so, da je stanje zahtevno in ga je treba nadzirati, kar naj bi centralne banke že uspešno počele. Da naj bi bila zagotovila centralnih bank, da bodo vztrajale pri ciljni inflaciji dva odstotka, dovolj, da ne bi smelo priti do panike in nerealnih inflacijskih pričakovanj.