Predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanović, sta dopoldne odkrila spomenik hrvaškega politika in književnika Ljudevita Gaja v Severnem mestnem parku v Ljubljani, v zagrebškem parku Bundek odkrila doprsni kip slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Pahor je v Zagrebu poudaril, da je bil Prešern predvsem umetnik, a je tudi referenčna osebnost slovenske zgodovine in avtor slovenske himne, ki sporoča vse tisto, kar si sam želi kot predsednik republike, Slovenec in Evropejec.

"Ljubljana in Zagreb sta danes dve prestolnici, ki sporočata naši širši domovini, Evropski uniji, da v tem duhu razvijamo svojo istovetnost, in se hkrati z veseljem oziramo na nastajajočo skupno evropsko identiteto in trdno verjamemo, da nam bo ta zagotovila mir, varnost in blaginjo," je dejal slovenski predsednik.

Tudi Milanović je izpostavil, da je Prešern avtor slovenske himne, ki je zelo miroljubna. Takšna je za razliko od nekaterih drugih himen po njegovih besedah tudi hrvaška himna. Dejal je še, da sta bila Prešern in Gaj sodobnika, oba pravnika v času, ko so prav pravniki gradili nacionalno besedo, duh in jezik, brez katerih ni nacije.

"Danes je lep dan. Dopoldne v Ljubljani Gaj, popoldne Prešern (...) Hrvaško-slovenski odnosi so vse lepša in lepša zgodba. Nobenega razloga ni, da tako ne bo tudi v prihodnje," je še dejal hrvaški predsednik.

borut-pahor, zoran-milanović
Bobo
Borut Pahor in Zoran Milanović ob otvoritvi kipa Ljudevitu Gaju v Ljubljani.

Slovenski predsednik je sicer v Ljubljani poudaril, da bo v času, ko je doma, v Evropi in po svetu toliko delitev in razhajanj, ta teden prazničen, "bo slavljenje prijateljstva, dobrososedstva in sožitja". Spomnil je, da je Gaj izjemnega pomena za hrvaško narodno prebuditeljstvo, saj ni bil le izdajatelj prvega časopisa v hrvaškem jeziku, avtor pisave in pesnik, pač pa tudi spreten politik. Gaj in Prešeren sta bila sodobnika in na nek način tudi sopotnika, na Slovenskem pa je gajica pomagala preseči kulturni boj - črkarsko pravdo, v kateri je sodeloval tudi Prešeren, ki se je kasneje ogrel za gajico, je še dejal.

Milanović je povedal, da so dobri odnosi med Hrvaško in Slovenijo dejstvo ter da "boljše sosede, kot je Slovenija, nimajo". Kot je dejal, bi bil srečen, če bi Hrvaška takšne odnose imela tudi z drugimi sosednjimi državami: razumne, s pravo mero emocij ter bolj ali manj rešenimi vsemi ključnimi vprašanji in zavestjo, da je težave mogoče reševati le s pogovorom, razumevanjem, dialogom in včasih tudi z dialektiko.

Gaj je po njegovih besedah "tisto evropsko na Hrvaškem, kar je obstajalo vedno, česar se občasno niso niti zavedali". Spomnil je, da je Gaj v svojem času sodeloval z ljudmi s te strani meje, ter da je za osnovo hrvaškega jezika namesto kajkavščine izbral narečno skupino štokavščino.