Knovs

Hojs, Kangler in Mahnič med protesti nadzirali policijo

B.K./STA
18. 10. 2021, 16.09
Posodobljeno: 18. 10. 2021, 19.30
Deli članek:

Minister in sekretarja so med protesti obiskali dva operativna centra policije, kaže nadzor Knovsa.

STA
Aleš Hojs in Žan Mahnič.

Nadzor, ki ga je na Generalni policijski upravi opravila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), je potrdil, da je bil med protesti 5. oktobra v dveh operativnih centrih policije tudi vrh notranjega ministrstva. To je po besedah predsednika Knovsa Matjaža Nemca (SD) "sila nenavadno", saj so v preteklosti ministri operativne centre obiskovali šele po zaključku akcij.

Po ugotovitvah nadzora, ki ga je opravilo pet članov Knovsa, so bili v dveh operativnih centrih policije v času protesta notranji minister Aleš Hojs, njegov državni sekretar Franc Kangler, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Žan Mahnič in generalni direktor policije Anton Olaj. Če je bila navzočnost slednjega upravičena, pa to nikakor ne moremo govoriti za preostale tri, je dejal Nemec. Na vprašanje, ali je bil v enem centru navzoč tudi drugi Hojsov državni sekretar Božo Predalič, pa Olaj po besedah predsednika Knovsa ni želel odgovoriti.

Matjaž Vertuš
Franc Kangler

Knovs po besedah Nemca danes ni dobil odgovorov, kdo in na kakšen način je policiji izdal ukaz, da je treba na protestu, ki je bil v Ljubljani 5. oktobra in med katerimi sta bila pridržana tudi predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović in raper Zlatan Čordić, zoper protestnike uporabiti vsa razpoložljiva sredstva "in to v času, ko protesti še niso bili nasilni".

Hojs: "Nisem dajal nikakršnih navodil"

Hojs je medtem odgovoril, da v operativnem centru policije v času protesta 5. oktobra ni dajal nikakršnih navodil. V center pa je, kot je povedal v izjavi medijem ob robu seje DZ, tisti dan prišel okrog 19.15. Podobno je na Twitterju zapisal državni sekretar Mahnič.

Olaj naj bi posegel tudi v delo notranjih nadzornikov

Komisija je sicer danes pod drobnogled vzela 11 protestov, ki so v zadnjih mesecih potekali v Ljubljani, v treh od njih pa na policiji vodijo tudi notranji nadzor. Med drugim je pregledala ravnanje vrha policije v zvezi s protestom, ki je bil 26. junija in na katerem je policija iz Prešernovega trga odstranila t. i. rumene jopiče, Olaj pa je nato nad njenim ravnanjem uvedel notranji nadzor. Po besedah Nemca se je generalni direktor policije s skupino, ki je izvedla nadzor, dobil pred samo izvedbo nadzora kot tudi po njej, kar je danes potrdil sam. "To na nek način meče slabo luč v objektivnost nadzorne skupine," je prepričan Nemec.

Bobo
Anton Olaj

V oči po besedah predsednika Knovsa bode tudi današnje priznanje Olaja, da je vsaj v enem primeru nadzora "sam posegel v delo nadzornikov, torej v zaključno poročilo". To je po besedah Nemca nenavadno, saj bi generalni direktor policije moral zagotoviti pogoje za neodvisno delo nadzorne komisije.

Generalni direktor policije je medtem sicer zanikal, da bi vsebinsko posegal v zaključna poročila nadzornih komisij po protestih. "Nikakor pa ne drži, da bi generalni direktor policije vsebinsko kakor koli posegal v zaključna poročila komisij, pričakuje pa jasna in razumljive odgovore na odprta vprašanja, dileme," so v izjavi za javnost zapisali na policiji.

Knovs lahko le poziva

Vsaj v enem od protestov je po besedah predsednika Knovsa dokazana tudi napačna ocena, ki jo je podala policija ob pripravah na dogodke. Zato je nenavadno, da policija govori o tem, da je bila "varnostna ocena dobro opravljena". Opozoril je tudi, da je policija na protestu 5. oktobra uporabila daleč največ prisilnih sredstev v svoji zgodovini.

Zaradi takšnih in drugih pomislekov o ravnanju policije je Knovs po besedah Nemca danes sprejel nekatere sklepe, s katerimi je varuha človekovih pravic pozval, naj v skladu s svojimi pristojnostmi preveri ustreznost ravnanja policije na protestih, predvsem z vidika spoštovanja človekovih pravic. Knovs namreč na tem področju nima pristojnosti, pravi Nemec.