Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini, v spomin na 17. oktober 1987, ko se je na trgu Trocadéro v Parizu, kjer je bila leta 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah, zbralo več kot sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote.

Pandemija novega koronavirusa, ki je v zadnjem letu zajela svet, je zradirala desetletja napredka v boju proti revščini, poudarjajo v Organizaciji združenih narodov. Po podatkih svetovne banke je med 88 in 115 milijoni ljudi zaradi krize epidemije pahnjenih v revščino. V letu 2021 naj bi se to število po najbolj črnih scenarijih Svetovne zdravstvene organizacije povečalo na 163 milijonov. Ti »novi revni« se bodo zlili z 1,3 milijarde ljudi, ki so že pred pandemijo živeli čisto na dnu družbe. Mnogi od teh so v zadnjem letu potonili še globlje, saj je bila siva ekonomija, ki jim pretežno omogoča preživetje, zaradi »lockdownov« in drugih omejitev onemogočena.

Revščina otrok
Profimedia
Deset odstotkov slovenskih otrok živi v hudem pomanjkanju.

V Sloveniji lani več tisoč »novih revnih«

Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna (v letu 2019 je bila 12-odstotna). To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno 11.000 več kot v letu 2019. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 8864 evrov, mesečni pa 739 evrov. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1551 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1108 evrov na mesec. Ocena stopnje revščine sicer temelji na vsakoletni anketi o življenjskih pogojih na vzorcu, ki v Sloveniji zajema devet tisoč gospodinjstev oziroma 25 tisoč ljudi.

Bedo pri nas tolče 41 tisoč otrok

Med 254.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 97.000 upokojencev (19,5 odstotka vseh upokojencev); 46.000 je bilo delovno aktivnih (pet odstotkov vseh delovno aktivnih); 41.000 je bilo mladoletnih (10,5 odstotka vseh otrok); 38.000 je bilo brezposelnih (43,4 odstotka vseh brezposelnih); 32.000 pa je bilo drugih oseb (19,6 odstotka vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb). Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 22,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 39,4 odstotka.

Najslabše gre Korošcem

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji lani glede na leto 2019 zvišala za 0,6 odstotne točke. Znašala je 15,0 odstotka, kar pomeni, da je bilo robu statistične revščine izpostavljenih približno 309.000 oseb oziroma 16.000 več kot v letu 2019. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila lani najvišja v koroški (21,3-odstotna), najnižja pa v posavski statistični regiji (10,5-odstotna). V koroški statistični regiji sta bili najvišji tudi stopnja tveganja revščine (17,7-odstotna) ter stopnja resne materialne prikrajšanosti (5,6-odstotna). Stopnja tveganja revščine je bila najnižja v gorenjski regiji (9,2-odstotna).

stopnja tveganja po regijah
SURS
Stopnja tveganja socialne izključenosti po regijah v letu 2020.

Statistika je kot bikini ...

Čeprav imamo v Sloveniji kar četrt milijona statistično opredeljenih kot revnih, se Slovenija z 12 odstotki uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine v EU. Nižje deleže kot Slovenija imata Finska in Češka (slednja z naskokom najmanj med državami EU, in sicer približno 10 odstotkov). Madžarska, Slovaška in Danska imajo približno take deleže kot Slovenija. Evropske države z najvišjo stopnjo tveganja revščine so Bolgarija, Latvija in Romunija; v teh državah je bila stopnja tveganja revščine več kot 22-odstotna. Podatki temeljijo na vseh dohodkih (tudi socialnih transferih) izbranega vzorca ljudi, vendar pa ne zajemajo stanovanjskih razmer in premoženja. Toda pozor, kot je ob neki priložnosti dejal legendarni Andrej Stare: »Statistika je kot bikini. Marsikaj pokaže, bistvo pa očem ostane skrito.«

Po podatkih svetovne banke je med 88 in 115 milijoni ljudi zaradi krize epidemije na novo pahnjenih v revščino.