Pobudniki in podpisniki peticije ne želijo biti imenovani, med njimi so tudi podjetniki, delavci ministrstva za notranje zadeve, turistični delavci, približno sto podpisanih pa meni, da nasad industrijske konoplje ne spada v urbano okolje. Njen vonj jim smrdi, povzroča vrtoglavice in migrene, odganja turiste in povzroča poslovno škodo. Peticijo so predali krajevni skupnosti. Simon Pribac, podjetnik iz Istre, njihove pritožbe posluša že od lani, ko je pod naseljem naredil prvi nasad industrijske konoplje, letos pa utrujeno pravi: »Mikroklima v dolini je odlična, a na tej lokaciji zagotovo ne bom več sadil!« Čeprav bo zemlja ostala neobdelana, bodo sosedje bolj zadovoljni. S podobnimi težavami se nekaj kilometrov južneje ob reki Dragonji ne srečuje Bruno Peroša, ki industrijsko konopljo prav tako sadi že drugo leto, a k sreči njen vonj nikomur ne gre v nos. Pridelek odkupuje Aleš Avšič, kmet iz okolice Ljubljane, ki na naše vprašanje, kako bi se soočil z nerazumevanjem okolja, pove: »Če so ljudje takšni, da so proti pridelavi industrijske konoplje, potem se je bolje umakniti.«

Pod nadzorom kmetijskega ministrstva

Preden kdorkoli v Sloveniji poseje industrijsko konopljo, mora prek nekaj birokratskih ovir. Ureja jih Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. V njem med drugim piše, da je v Sloveniji dovoljeno gojiti industrijsko konopljo (ali vrtni mak) na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,1 hektarja.

Iz gojene konoplje se lahko pridelujejo semena za nadaljnje razmnoževanje, hrano in kozmetiko, olja, substance za kozmetične namene in prehrano živali. Še večji potencial je v predelavi konopljinih stebel, iz katerih dobimo naravne in trajnostne nadomestke celo za les, plastiko, gradbeništvo in nafto. Marsikdo še zmeraj zmotno misli, da industrijska konoplja človeka omami. To seveda ni res, omamo daje indijska konoplja, ki ima približno 45 odstotkov tetrahidrokanabinola (THC). Njeno gojenje je prepovedano, zato je pogosta znanka časopisne črne kronike. V industrijski konoplji sme biti zgolj 0,2 odstotka THC, kar pozorno preverjajo tudi inšpektorji. Kdor hoče gojiti industrijsko konopljo, mora najprej vložiti vlogo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dovoljenje pa velja le v obdobju, ko poteka vegetacija enega posevka. Nova sezona – nova vloga.

Ni še konca stigmatizacije konoplje

500 hektarjev kmetijskih površin je v Sloveniji posejanih z industrijsko konopljo.

Na severovzhodu Slovenije, v naselju Malečnik pri Mariboru, industrijsko konopljo v sklopu posestva Sončni raj že šesto leto sadi tudi Bogdan Mak. Ko mu povemo, da vonj industrijske konoplje moti krajane Sečovelj, in ga vprašamo, kaj o njegovih posevkih pravijo sosedje, je presenečen in tudi nekoliko zgrožen.

»Prvič do zdaj slišim, da bi vonj industrijske konoplje motil sosede, pa so naše štiri njive domala sredi urbanega naselja in sem povezan tudi z drugimi pridelovalci po Sloveniji,« pravi štajerski kmet. Pojasni, da konopljo vonjamo le med časom cvetenja v septembru, kar traja od 12 do 24 dni. Terpeni so tisti, ki povzročajo vonj rastline. Vonjave dokazano vplivajo na sprostitev in razbremenitev stresa, pojasnjuje Bogdan Mak, druge pa potencialno spodbujajo osredotočenost in ostrino.

»Prej bi torej glavoboli in migrene izginili, kot se pojavili, in menim, da se kmet iz Sečovelj srečuje z nagajanjem in stigmatizacijo. Pridelava industrijske konoplje je na žalost pri nas še vedno kriminalizirana. Skoraj ne morem verjeti, na kakšne načine se stigmatizira nekoga, ki še ima interes ustvarjati na slovenski zemlji. Konoplja je res čudežna rastlina, a če želiš z njo ustvariti dobiček, moraš pošteno delati, jo spoznavati in se vsak dan učiti,« poudarja Bogdan Mak.

Kanabinoida THC in CBD

V industrijski konoplji, eni najstarejših rastlin na svetu, ki je preživela, ker je odporna na škodljivce in je zato še danes ni treba gensko spreminjati, je najmanj 460 različnih snovi – med njimi jih je več kot 60 učinkovitih in se imenujejo kanabinoidi.

Najpomembnejša sta THC, ki deluje na centralno živčevje in nas ob dovolj visokih koncentracijah omami, in CBD, ki ne povzroča omame, saj deluje na periferno živčevje. Dejstvo je tudi, da CBD za svoje učinkovanje potrebuje tudi THC – kot omenjeno, ga sme biti v industrijski konoplji zgolj 0,2 odstotka in takšna semena morajo kupovati tudi kmetje v Sloveniji. Kanabinoid CBD danes kupujemo v obliki olja in smole, kjer je njegova koncentracija različna in znaša pet, deset ali 15 odstotkov, je pa konoplja odlična za še vrsto drugih izdelkov, kot so vrvi in obleke. Konopljo v Sloveniji pridelujemo na približno 500 hektarjih. Trdoživa enoletnica si sama v zemlji najde hranila, izboljšuje kakovost zemlje, zatira plevel in je ni treba varovati pred škodljivci in boleznimi. Na hektarju požete konoplje dobimo od 500 do 700 kilogramov semena, od tri do pet ton konopljine slame in nekaj sto kilogramov cvetov za čaj. Tudi na Primorskem in v Istri.