Po njihovih opozorilih so tablo naslednji dan postavili, a tik pred avtobusnim postajališčem, ne pa nekaj deset metrov prej, na začetku Spuhlje, iz smeri Budine. »Zdi se nam neodgovorno, da moramo občani lokalno skupnost in ljudi, ki so za to zadolženi, opozarjati, da opravijo svoje delo,« so poudarili naši sogovorniki.

Da bo občina poskrbela za pločnik med Spuhljo in Budino, je bila dana zaveza v pogodbi za izgradnjo Cero Gajke, ki je bila sklenjena leta 2002. Pločnika ni, otroci rastejo in bi ga potrebovali včeraj, ne danes. Končali bodo osnovno šolo in pločnika še vedno ne bo. Za njimi je že druga generacija. Bo tudi ta do konca osnovne šole do avtobusnega postajališča pešačila nekje po jarkih? 

Težko si je v 21. stoletju predstavljati situacijo, kakršni so izpostavljeni šoloobvezni otroci v Spuhlji. Pot do avtobusnega postajališča, kjer jih pobira šolski avtobus, je izjemno nevarna. Cesta je namreč glavna tranzitna žila za večino težkega tovornega prometa, ki v Slovenijo s hrvaške strani vstopa na mejnih prehodih Zavrč in Središče. Tovornjaki čez naselje vozijo drug za drugim. Za cesto, ob kateri sta avtobusni postajališči in do katerih pešačijo po bankini, ne bi mogli reči, da ustreza definiciji varne šolske poti. Ob zelo obremenjeni prometnici ni ne pločnika ne kolesarske steze. Da pridejo otroci do avtobusnega postajališča, pešačijo po sosedovih dvoriščih in čez travnik, da je pot v šolo in domov vsaj kolikor toliko varna. Kako je to videti v času dežja ali pozimi v snegu, si raje niti ne zamišljajmo. Še večji problem je prečkanje ceste. Poleg vseh naštetih nevarnih dejavnikov sta postajališče in prehod za pešce tik ob ovinku, zato sta slabša še preglednost oziroma vidljivost.

V Markovcih kolesarska steza, v Spuhlji jarek

»Ob cesti bi lahko namestili znake z opozorili, da so udeleženci v prometu tudi otroci. Iz smeri mesta do naselja je dovoljena hitrost 70 kilometrov na uro in marsikdo je ne zmanjša na 50, kaj šele da bi bil pozoren, da so ob cesti morda otroci. Pot do avtobusnega postajališča je neprimerna in zelo nevarna. Na vodstvo občine smo podali pobude, da se pristopi k urejanju, a se ni nič uredilo. Ko smo imeli prvo- in drugošolce, smo jih sami vozili v šolo, prilagodili urnike v službi, vključili stare starše. Otroke same pustiti do avtobusnega postajališča je tukaj skoraj nepredstavljivo. Na situacijo nevarne šolske poti smo večkrat opozorili tako vodstvo občine kot tukaj živeče mestne svetnike in četrtno skupnost. Rezultata (pločnika) pa še kar ni.«

Kolesariti po in ob tej cesti sploh ni mogoče

V tem delu Spuhlje je po besedah sogovornikov enajst šoloobveznih otrok. Zanimivo je tudi, da so v Spuhlji, ko so gradili infrastrukturo na račun odlagališča Cero Gajke, pločnike pred 15 leti gradili ob lokalnih cestah v naselju, medtem ko ga ob glavni cesti proti Ptuju še danes ni. In to na cesti, kjer je gostota tovornega prometa izjemno visoka; brez tovornjaka ne mine niti minuta, smo izračunali v enem od svojih časopisnih člankov. Krajani so zaskrbljeni predvsem zaradi šoloobveznih otrok, da se ne bi kateremu kaj zgodilo. Če v mesto kolesarijo, to ob glavni cesti ni mogoče; ubrati je treba pot skozi naselje. Tudi vključevanje v promet na glavno cesto z osebnim avtomobilom je skoraj misija nemogoče, od zgodnjega jutra pa do večera.

Spuhlja, tovornjak, delo na cesti
Štajerski tednik
Sredi septembra je na glavni cesti skozi Spuhljo, sicer v zgornjem delu vasi, s ceste zdrsnil vlačilec. Vsekakor velja dogodek vzeti resno in kot opozorilo, da takšna frekvenca tovornega prometa čez gosto naseljen kraj verjetno ni primerna.

Pločnika še lep čas ne bo …

Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da so za obnovo skoraj dveh kilometrov ceste od krožišča pri Supermestu do Spuhlje (avtobusnega postajališča, ki ga omenjamo) že začeli postopke za rekonstrukcijo ceste. »Potekali so odkupi potrebnih zemljišč, ki so bili ustavljeni, saj so krajani, organizirani v civilno iniciativo (CI), projektni rešitvi ureditve površin za pešce in kolesarje nasprotovali. Naročili smo novo projektno dokumentacijo, ki je v zaključni fazi izdelave. Sledili bodo recenzija projekta, parcelacija, odkupi zemljišč in nato gradbena dela. V novem projektu so površine za pešce in kolesarje prilagojene razpoložljivemu prostoru, kar pomeni, da bodo ožje, kot je bilo sprva predvideno. Tako bodo potrebni manjši posegi v zemljišča.«

Nevarnost na cesti ni edino tveganje, na katerega opozarjajo krajani Spuhlje ob glavni cesti. Tudi hrup je zelo moteč. Glasno je tako, da se sosedje z enega na drugo dvorišče ne slišijo. Če želijo poklepetati, morajo stopiti do ograje.

Podobno pojasnilo na naše novinarsko vprašanje so oblikovali tudi na Mestni občini (MO) Ptuj: »Če bi bilo v naši moči, bi bila cesta že obnovljena. Investitor je DRSI, ki je že imela na mizi projekt, ki ga je CI ustavila zaradi strahu, da bo Ormoška cesta postala obvoznica. Treba se je zavedati, da je Ormoška cesta ranga G1, in za te ceste veljajo določene širine voznih pasov. Glede na pripombe CI je DRSI naročila nov projekt rekonstrukcije ceste, v katerem se med drugim niža niveleta ceste in ožijo površine za pešce in kolesarje. Za podrobnejše informacije glede termina obnove Ormoške ceste je pravi naslov DRSI.« Kdaj bi se dela lahko začela, na DRSI niso navedli. Odgovor je bil: »Po pridobitvi zemljišč.«