Kaznovanje

Sodišče odločilo, sankcioniranje tistih, ki ne nosijo maske, brez pravne podlage

S.R./STA
8. 10. 2021, 16.36
Posodobljeno: 8. 10. 2021, 20.25
Deli članek:

Sodni senat odločitve glede vprašanja zakonske podlage za sankcioniranje oseb zaradi neuporabe zaščitne maske ni sprejel soglasno.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Vrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage. Odločalo je namreč o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil storilcu prekrška izrečen opomin zaradi prekrška po zakonu o nalezljivih boleznih. Presojalo je, ali je mogoče ob upoštevanju temeljnih načel kaznovalnega prava v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica in sodnika Branko Masleša kot predsednik ter Primož Gorkič in Barbara Zobec kot člana. Odločitev ni bila sprejeta soglasno. Po poročanju spletnega portala MMC je ločeno mnenje dala sodnica Zobec in v njem zapisala, da je sodba napačno sporočilo vsem, da lahko zaščitne maske snamejo in odvržejo.

Dodali so, da se vrhovnemu sodišču pri tem ni bilo treba opredeljevati do vprašanja razumnosti glede zapovedi nošenja mask niti do upravnopravnih ali drugih razsežnosti takšne zapovedi. Odločilno vprašanje pri presoji je bilo, ali je mogoče kršitev zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih opredeliti kot kršitev ukrepov, s katerimi se "prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih" na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. Ker odlokov vlade ni mogoče šteti za predpis, s katerim se določa vsebina prekrškov, je vrhovno sodišče odgovor iskalo v razlagi zakonske določbe. Svojo odločitev je tako oprlo na ustavnosodno presojo posegov v svobodo gibanja in sistematično razlago besedila zakona o nalezljivih boleznih.

Sodni senat je ugotovil, da se zapoved nošenja zaščitne maske po svoji vsebini odločilno razlikuje od posegov v svobodo gibanja. Te zapovedi ni mogoče razumeti kot oblike prepovedi ali omejitve gibanja prebivalstva na določenih območjih, ampak kvečjemu kot samostojen poseg v svobodo ravnanja, ki zahteva samostojno pravno podlago. To ugotovitev po navedbah vrhovnega sodišče podpira tudi razlaga drugih določb zakona o nalezljivih boleznih, s katerimi je zakonodajalec posebej predvidel uporabo zaščitne opreme, a le za zaščito zdravstvenih delavcev in sodelavcev zaradi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ne pa tudi širše za celotno prebivalstvo.

Kot je za časnik Delo pojasnil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, tistim, ki so globe za tovrstne prekrške že plačali, preostane le pravna pot, torej tožba, ne bo namreč nobenega "avtomatizma" vračanja glob.