Fiskalni svet: vlada ne razume proticiklične fiskalne politike
B.K.
8. 10. 2021, 10.23
Posodobljeno: 29. 8. 2023, 18.25
Deli članek:
V Fiskalnem svetu so izdali kritično mnenje o predlaganem okviru za pripravo državnih proračunov za leto 2021.
Mediaspeed
Fiskalni svet ne razume vladne argumentacije, da napovedi višje gospodarske rasti opravičujejo nadaljnje dvige najvišjih dovoljenih izdatkov. Na fotografiji: minister za finance Andrej Šircelj.
Po mnenju Fiskalnega sveta predlog, ki omogoča izogib fiskalnemu pravilu in tako dodatno zadolževanje, predstavlja “nadaljevanje neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so odobrene izjemne okoliščine, kar je le deloma opravičljivo z negotovostmi zaradi epidemije.” Gospodarske razmere so namreč “boljše od pričakovanih”, občutno višanje izdatkov v letu 2021 pa “bi zastavilo podlago za neustrezno strukturno poslabšanje položaja javnih financ tudi v prihodnje,” so zapisali v mnenju.
Fiskalni svet ocenjuje, da je predlagani okvir za pripravo državnih proračunov “osnovan na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta.” Spremembe okvira pa so tudi slabo podprte, saj jih “ne spremljajo javno predstavljeni proračunski dokumenti.”
STA
Fiskalni svet
Država je v letošnjem letu prekomerno povečala izdatke, so ob tem opozorili v Fiskalnem svetu. To potrjujejo izračuni domačega fiskalnega pravila, določenega v zakonu. “Predlagano povišanje izdatkov sektorja država za 500 mio EUR in povišanje odhodkov državnega proračuna za 670 mio EUR glede na aprila letos sprejeti okvir je tretje zvišanje najvišje dovoljene meje izdatkov za leto 2021. Ta se je za celotni sektor država vključno s prvo spremembo v septembru 2020 skupno povečala že za 3.640 mio EUR, za državni proračun pa za 4.535 mio EUR. Izdatki, ki z epidemijo niso neposredno povezani, so se s temi spremembami okvira za leto 2021 povečali za okoli 1,5 mrd EUR na ravni sektorja država in v državnem proračunu za okoli 1,7 mrd EUR,” opozarjajo ekonomisti.
Fiskalni svet ocenjuje še, da okviri za pripravo državnih proračunov “še naprej niso uporabljeni smiselno in ne služijo osnovnemu namenu.” Zakon o fiskalnem pravilu namreč predvideva, da so proračunski okviri “podlaga srednjeročnega proračunskega načrtovanja”, tokratni predlog sprememb pa je že tretja sprememba v obdobju enega leta. “Nerazumevanje instrumenta okvira kot proticikličnega orodja fiskalne politike nakazujejo tudi argumentacije ob predstavitvi zadnjih proračunskih dokumentov, da napovedi višje gospodarske rasti in posledično javnofinančnih prihodkov utemeljujejo nadaljnje dvige najvišjih dovoljenih izdatkov,” so zaključili v Fisklanem svetu.
STA
