Novela zakona med drugim prinaša spremembe, s katerimi bi vlada jasneje določila avtonomnost nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in način določanja, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo ta prevzel.

Predlog novele ureja tudi varnostno preverjanje ponudnikov, strank in oseb za opravljanje dela za policijo ter natančneje določa organizacijo pomožne policije.

K predlogu novele so bila sicer vložena številna dopolnila. Dopolnila opozicije, ki so predlagala črtanje več členov, na odboru niso bila izglasovana, je pa odbor potrdil nekaj nomotehničnih dopolnil, ki jih je vložila koalicija.

V nadaljevanju razprave, ki je bila dopoldne prekinjena, so v opoziciji ponovno očitali predlagatelju, da novela prinaša spremembe, ki bodo omogočile vmešavanje politike v delo policije.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je poslanec LMŠ Rudi Medved izpostavil, da so na politizacijo slovenske policije v stranki opozarjali že ob nastanku novele, da pa so v luči zadnjih dogodkov prepričani, da je policija že pod vplivom politike. Po njegovi oceni bi bilo obstoječi zakon smiselno spreminjati le z namenom zaščite avtonomnosti dela slovenske policije.

Medved je bil kritičen tudi do predloga določbe, po kateri policisti v času delovnega razmerja ne smejo biti člani politične stranke ali opravljati funkcije nepoklicnega župana, podžupana ali občinskega svetnika. To je po njegovih besedah zapovedano že z ustavo, kar pa še ne pomeni, da je policiste treba popolnoma izključiti iz javnega življenja. Ob tem je Medved vladi še očital, da je poklic policista degradirala na najnižjo možno raven ter da je zaupanje vanjo s strani ljudstva na najnižji ravni v zgodovini države.

Po oceni poslanke SD Bojane Muršič bi novela morala zagotoviti boljšo organiziranost policije, a temu ne sledi. Kot je še poudarila, zdajšnji zakon ministru za notranje zadeve preprečuje, da bi v procesu predkazenskega postopka dajal usmeritve policiji. Novela zakona pa po besedah Muršičeve ministru daje to možnost, pri čemer bo takšna določba ustvarila sivo polje, saj bo prihajalo do različnih interpretacij, ali je predkazenski postopek usmerjal tožilec ali minister. "Le s predkazenskim postopkom, ki ga usmerja tožilec, je zaščita pred političnim vmešavanjem dovolj velika," je prepričana Muršičeva.

K razpravi se ni priglasil nobeden od koalicijskih poslancev. Se je pa nadaljevanja seje v imenu predlagatelja udeležil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič, ki je dejal, da novela zakona izboljšuje zadeve, a bi bilo iluzorno pričakovati, da bo opozicija temu pritrdila. "Novela prinaša pozitivne spremembe, ki bodo omogočile boljše delo policije in izboljšale status policistov," je poudaril.

V razpravi so se poslanci dotaknili tudi dela policije na torkovih protestih, pri čemer so v opoziciji policiji očitali prekomerno uporabo prisilnih sredstev. Medtem so poslanci iz vrst koalicije poudarili, da je naloga policija zagotavljanje varnosti vseh prebivalcev ter vzdrževanje javnega reda in miru.