Vodje strank LMŠ, SD, Levica in SAB so danes podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Kot piše v sporazumu, je to podlaga za nadaljnje aktivno sodelovanje, pripravo skupnih programskih vsebin, način delovanja in postopkov, ki bodo na volitvah omogočili vzpostavitev trdne, uspešne, učinkovite in razvojno naravnane vlade.

Mandatar bo tisti, katerega stranka bo zbrala največ glasov

V sporazumu se podpisniki zavezujejo, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo izvolile predsednika oz. predsednico oz. koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. Sicer pa bodo omenjene štiri stranke na naslednjih volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnimi programi.

Učinkovitejše spopadanje z epidemijo, krepitev javnih ustanov, boj proti revščini ...

K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delu izkazale spoštovanje do načel, ki izhajajo iz dokumenta.

Ta načela so opredeljena v desetih točkah. Med drugim se zavezujejo k učinkovitejšemu, bolj konsistentnemu in strokovno podprtemu spopadanju s pandemijo covida-19 ter nedotakljivosti načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno.

Zavezujejo se tudi h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje družbe, ter javnih medijev, nevladnih organizacij, civilne družbe in depolitizaciji nacionalno-varnostnega sistema.

Med točkami je tudi boj proti revščini, vlaganje v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja zasebni iniciativi in prostemu trgu.

Zavezujejo se k povrnitvi veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti. Vlagati nameravajo v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja zasebni iniciativi in prostemu trgu. Napovedujejo tudi stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje.

Prav tako napovedujejo sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo, izdatno krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev. Med načeli je tudi zaveza k zniževanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanje biodiverzitete kot ključno vodilo okoljskih, socialnih, gospodarskih in infrastrukturnih politik.

Možnosti sodelovanja s strankami koalicije so majhne

Na današnji novinarski konferenci so si bili Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek enotni, da bo sodelovanje s strankami, ki trenutno sedijo v vladi, težko. Šarec je poudaril, da bi preiskovanje morebitnih korupcijskih dejanj te vlde bilo oteženo, če bi z njimi v prihodnji vladi sedela kakšna od strank, ki danes vladajo. Tudi Mesec je opozoril, da ni dovolj, da stranke nominalno podpirajo vrednote zapisane v danes sklenjenem sporazumu, pač pa morajo v svojem delovanju to tudi "izkazovati".

Šarec je ob tem dejal še, da v kolikor opozicijski četverček ne dobi večine na naslednjih parlamentarnih volitvah, bo sestavljanje vlade praktično nemogoče. "Potem bo znova vladal Janez Janša," je dejal in spomnil, da je koalicija pod njegovim vodstvom Novi Sloveniji že ponudila sodelovanje, dogovorili so se celo za razdelitev ministrstev, a si je desno-sredinska stranka nato premislila in ostala v opoziciji, kasneje pa v koalicijo stopila z SDS.