Že pred Janšo so v poletnih mesecih zaslišanje med drugimi prestali tudi takratna vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović, nekdanja člana skupine in epidemiologa Mario Fafangel in Maja Sočan ter Ivan Eržen, nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki se je pred preiskovalno komisijo znašel kot izvedenec.

»Že prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, smo se soočili z epidemijo. Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za starejše in civilne zaščite, ki je bila brez opreme. Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Matej Lahovnik, pa je bila ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno,« je Janša odgovoril na Pavšičevo vprašanje, koliko svetovalnih skupin je imela vlada.

Ustanovitev svetovalne skupine za covid-19

Pavšič je Janšo povprašal tudi o podrobnostih ustanovitve svetovalne skupine za covid-19, ki ji je nekdaj poveljevala Beovićeva, zdaj pa jo vodi infektologinja Mateja Logar. Janša je pojasnil, da lahko vlada na podlagi zakona o vladi imenuje kakršnokoli delovno skupino. S sklepom je tako uradno imenovala omenjeno skupino, nato pa jo je po razveljavitvi sklepa imenoval minister za zdravje. Dodal je še, da skupina ni imela nobene posebne moči oziroma pooblastil, da bi sprejemala kakršnekoli ukrepe, glede ukrepov je vladi svetovala. Vlada jim je po Janševih besedah v veliki meri sledila. Skupina sedaj svetuje ministru za zdravje, ta pa nato vladi predstavi predloge ukrepov.

Na vprašanje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beović, je Janša odvrnil, da so bili vsi člani svetovalne skupine, ko je še bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagani z njegove strani, po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj članov so v skupino imenovali naknadno, tudi na podlagi kriznih posvetov, je še dodal.

Robert Pavšič
STA
Predstednik parlamentarne komisije Robert Pavšič.

NIJZ kot v 19. stoletju, epidemiologi pregorevali

Janša je spomnil tudi na oceno pripravljenost Slovenije na epidemijo, ki jo je leta 2017 pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Najvišjo oceno smo dobili le pri zakonski podlagi za ukrepanje, torej zakona o nalezljivih boleznih, ki je po Janševih besedah tako kritiziran.

Janša se je dotaknil tudi situacije na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po njegovih besedah na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju. »Listke so si nosili med sabo. Na razpolago nismo imeli realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje,« je dejal. Poleg te težave je Janša kot ključno izpostavil še kadrovski primanjkljaj epidemiologov, ki so pregorevali.

Neustrezna infrastruktura

Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele sedaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.

Niso bili najstrožji

»Število okužb je naraščalo in drugega kot zapiranja ni bilo mogoče narediti. Kljub vsem težavam pa je Slovenija ena od držav, ki v drugem valu ni premeščala bolnikov v druge države,« je dejal Janša. Zanikal je, da bi imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole in najbolj stroge omejitvene ukrepe. »Druge države po Evropi so gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja. Ocena po prvem valu je bila, da je ukrep omejitve gibanja na občine pomembno omejil širjenje virusa,« je dejal. »Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja s parlamenta na vlado,« je še dodal.

Preiskovalna komisija zaslišanja Janše danes zaradi začetka redne seje DZ ni uspela zaključiti, zato ga bodo nadaljevali na eni od prihodnjih seji. Kot je za STA pojasnil Pavšič, so Janši danes »na zapisnik vročili vabilo na naslednje zaslišanje, ki je planirano 11. novembra.« S tem so po zakonu o kazenskem postopku vabilo izkazali, je dodal. Janša je sicer napovedal, da se seje takrat ne bo mogel udeležiti.