»daleč od tega, da bi lahko bili brezskrbni«

Matjaž Jereb: Do konca meseca pričakujemo do 400 covidnih bolnikov samo na navadnih oddelkih

S.R.
23. 9. 2021, 12.01
Posodobljeno: 23. 9. 2021, 12.09
Deli članek:

V slovenskih bolnišnicah do konca meseca pričakujejo 350 do 400 covidnih bolnikov na navadnih oddelkih in do 130 ali 140 bolnikov na intenzivni negi, je pojasnil Matjaž Jereb z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.

Bobo
Infekcijska klinika UKC Ljubljana

Razmere niso dobre, saj raste tako število bolnikov na navadnih kot intenzivnih oddelkih, je na današnji novinarski konferenci pojasnil vodja oddelka Intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Oprl se je tudi na ocene statistikov z Inštituta Jožef Štefan, ki ugotavljajo, da so razmere, kar zadeva število novih primerov okužbe, v zadnjem tednu sicer nekoliko boljše, a je to po njegovih navedbah »daleč od tega, da bi lahko bili brezskrbni.« Kot je pojasnil, lahko do konca tega meseca v bolnišnicah pričakujemo 350 do 400 covidnih bolnikov na navadnih oddelkih in do 130 ali 140 bolnikov na intenzivni negi. Še enkrat več je poudaril, da so kapacitete omejene, pri čemer sama razpoložljivost postelj ni edina težava, temveč je težava predvsem kader, ki pa ga lahko vzamejo le z drugih oddelkov, s čimer se naredi škoda drugim bolnikom. Po zadnjih podatkih je bilo v slovenskih bolnišnicah na navadnih oddelkih danes hospitaliziranih 289 covidnih bolnikov, 102 pa sta ležala na enotah za intenzivno nego.

Na intenzivnem oddelku nižja povprečna starost

V UKC Ljubljana se sicer danes na navadnih oddelkih zdravi 89 covidnih bolnikov s povprečno starostjo 67 let, pri čemer je najmlajši star 41 let. Na enotah za intenzivno nego jih leži 37 s povprečno starostjo 60 let, med njimi je najmlajši star 27 let. Najmlajša bolnika na posameznih oddelkih po njegovih navedbah nista cepljena. Sicer pa je po njegovih podatkih v slovenskih bolnišnicah med covidnimi bolniki trenutno 72 odstotkov necepljenih na navadnih oddelkih in 84 odstotkov necepljenih na enotah za intenzivno nego. Ob tem je izpostavil, da so tisti, ki so cepljeni in so kljub temu zboleli s težjo obliko bolezni, starejši bolniki s »številnimi sočasnimi kroničnimi boleznimi in med njimi prevladujejo bolniki s hudo imunsko pomanjklivostjo, pri kateri že sicer na nobeno cepivo, tudi cepivo proti covidu, ne pričakujemo ustreznega oziroma zanesljivega odgovora in zaščite.«

Prvo orodje je cepljenje

Jereb je ob tem še enkrat poudaril, da »nihče pred covidom ni absolutno varen« in da nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito, a tudi njihove izkušnje pritrjujejo raziskavam po svetu, da je možno s cepivom pomembno znižati odstotek covidnih bolnikov. 100-odstotno niso učinkoviti niti ukrepi, ki se uporabljajo v boju z virusom sars-cov-2, a epidemiji ne moremo in ne smemo pustiti »proste poti. V tem primeru nas čaka slab scenarij, katastrofa, zrušenje zdravstvenega sistema.« Dodal je, da je na »vseh nas,« da uporabimo vsa orodja, s katerimi bomo epidemijo obvladovali, »prvo, po mojem trdnem prepričanju, najučinkovitejše orodje je cepljenje.«

Razkril je še, da se zaradi števila covidnih bolnikov že zmanjšujejo elektivni pregledi in kirurški posegi, da lahko tako pridobijo osebje za covidne oddelke. Dodal je, da tudi če se bo ugoden trend, povezan s številom novih primerov okužbe, nadaljeval, v bolnišnicah prej kot v treh tednih ali več ni pričakovati upada števila covidnih bolnikov.