Ranfol

Je tipičen predstavnik okolice Haloz, območja na vzhodu Štajerske, kjer vino proizvajajo že od rimskih časov. Gre za vsestransko belo sorto, ki da vino z malo več kislosti, srednjim telesom, cvetlično aromo in slamnato rumeno barvo. Ta sorta se lahko uporablja čista ali v mešanici z drugimi sortami. Nekateri vinogradniki ranfol uporabljajo tudi za izdelavo penečega vina, ki pa je pravzaprav unikat omenjene pokrajine.

Žametna črnina

Žametna črnina je ena najstarejših sort vina, gojenih v Sloveniji. Prav tako je to sorta najstarejše vinske trte na svetu, ki raste v Mariboru. Stara je več kot 400 let in letno prinaša do 55 kilogramov rdečega grozdja. Vsako leto po trgatvi delavci v mestni kleti skrbno proizvedejo vino, nato pa ga pretočijo v omejeno serijo stotih majhnih stekleničk. Tistemu, ki jo uspe dobiti, mora imeti kar malo sreče. Vino ima visoko kislost in je svetlo rdeče barve. Ta sorta se največkrat uporablja za mešanice in je ključna sestavina nekaterih slovenskih vin, kot so cviček, metliška črnina in bizeljsko rdeče.

Rumeni plavec

Različica močnega grozdja daje čudovit poln in svež okus. Je tudi ključna sestavina nekaterih penečih vin. Ta sorta izvira z bizeljsko-sremiškega podeželja, iz nje pa proizvajajo vino, ki je zelenkasto rumene barve z visoko stopnjo kislosti in manjšim odstotkom alkohola. Rumeni plavec se po navadi uporablja v mešanicah, tudi v cvičku. 

Zelen in pinela

Ti dve beli sorti predstavljata ključni del vinske dediščine Vipavske doline, saj za zdaj uspevata samo na tem območju. Znani vinogradnik Matija Vertovec je prvi pisal o zelenu v svoji knjigi O vinogradništvu leta 1844, pinela pa je bila prvič omenjena leta 1324. Ti dve sorti najbolje uspevata na prisojnih pobočjih, kjer je manjša stopnja vlage. To omogoča pridelavo vin s slamnato rumeno in zelenkasto barvo. Vina so sveža in polna, s subtilnimi cvetnimi in sadnimi aromami. Včasih imajo tudi priokus sredozemskih zelišč, kar velja predvsem za zelen. Ta vina so zelo pitna ter imajo kompleksno strukturo in izrazito kislost.

Vitovska grganja

Sorta z dolgoletno tradicijo, ki izvira iz Italije in se danes goji tudi na slovenskem Krasu. Je zelo redka sorta, saj uspeva le na 66 hektarih znotraj Slovenije in Italije skupaj. Nekateri menijo, da ime pomeni »vitezovo grozdje«, kar naj bi izhajalo iz dejstva, da imajo te vinske trte zelo močne korenine, ki jih ščitijo pred burjo. Drugi verjamejo, da ime dejansko izhaja iz časa, ko so z vinom plačevali vitezom za obrambo Trsta. Vino iz vitovske grganje ima zlatorumeno barvo in srednje telo z medenim priokusom. Aroma je cvetlična in sadna, podobna belemu cvetju, breskvam in grenivkam.

Rebula

Rebula je ena najpomembnejših sort v Goriških brdih. Večina verjame, da gre za avtohtono slovensko sorto, vendar pa zadnje raziskave kažejo, da originalno izhaja iz Grčije. Še vedno pa jo vključujemo v naš seznam lokalnih vin zaradi njenega izrednega zgodovinskega pomena. Danes rebula ostaja priljubljena med vinogradniki, saj jim omogoča, da proizvedejo veliko različnih stilov vina. Ta imajo nekaj skupnih lastnosti: svežino, mineralnost in visoko stopnjo kislosti. Aroma je večinoma sadna, s pridihom vanilje. Barva je rumena z zelenkastim podtonom. Okus pogosto spominja na mandlje. V vinu se občasno razvijejo mehurčki in je priljubljena osnova za suha peneča vina.