V prvi polovici leta na naših cestah za 31 odstotkov več mrtvih kot lani
Roman Tomac
12. 9. 2021, 14.18
Posodobljeno: 13. 9. 2021, 14.50
Deli članek:
Stanje na slovenskih cestah se katastrofalno slabša. Do septembra je letos v cestnem prometu po podatkih policije ugasnilo že 85 življenj, letošnji maj pa je bil glede na število hudo telesno poškodovanih najslabši po maju leta 2009. Interni podatki o stanju varnosti v cestnem prometu, ki nam jih je uspelo pridobiti, pripravili pa so jih na agenciji za varnost prometa, pričajo o drastičnem poslabšanju stanja.
Profimedia
»V letošnjem letu je umrlo že 20 voznikov motornih vozil oziroma 43 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju,« navaja AVP.
AVP
AVP naj bi pod taktirko Hribarja povsem zaspala. Ne pripravlja namreč več niti rednih tiskovnih konferenc in ne obvešča več javnosti redno o stanju v cestnem prometu.
»Poslabšanje stanja prometne varnosti je posledica predvsem slabšega stanja v mesecu maju in juliju, ko je skupaj umrlo kar 21 udeležencev več kot v lanskem primerjalnem obdobju,« so v osrednji slovenski instituciji za varnost prometa zapisali v svojo najnovejšo interno raziskavo, ki nam jo je uspelo pridobiti tudi v uredništvu našega časopisa. Agencija za varnost prometa (AVP) sicer deluje od leta 2010, njeno poslanstvo pa je »prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu, predvsem smrtnih žrtev in telesno poškodovanih udeležencev«.
Ne le mrtvi, tudi hude poškodbe
Ne le število umrlih v cestnem prometu: letos je v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno večje tudi število hudo telesno poškodovanih. »Tukaj beležimo najslabši maj po letu 2009,« piše v dokumentu Pregled stanja varnosti v cestnem prometu v obdobju januar–julij 2021, ki smo ga pridobili od dobro obveščenih virov ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi).
svet24
Letos 31 odstotkov več smrti na cestah, kot v enakem obdobju lani.
»Podatki za mesec avgust, ki jih bo agencija prihodnji teden poslala na resorno ministrstvo, so še hujši,« nam je zaupal vir z AVP. Da slednje drži, smo preverili tudi sami: medtem ko je po podatkih policije v prvih sedmih mesecih letošnjega leta umrlo 64 ljudi, je do 5. septembra letos na naših cestah ugasnilo dodatnih 21 življenj. Lani je denimo med prvim januarjem in petim septembrom umrlo 66 udeležencev v cestnem prometu, letos torej kar 85.
»Do konca julija je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov enoslednih motornih vozil. V letošnjem letu je tako umrlo že 20 voznikov motornih vozil oziroma 43 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju,« navaja AVP v internem dokumentu, kjer še piše, da »najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v prvih sedmih mesecih letošnjega leta ostaja nepravilni premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 2407 prometnih nesreč oziroma 27 odstotkov vseh nesreč«. Sledi neprilagojena hitrost (1516 prometnih nesreč oziroma 17 odstotkov vseh) ter nepravilna stran oziroma smer vožnje (1396 prometnih nesreč oziroma 16 odstotkov vseh).
Stanje kritično, minister Vrtovec nič
STA
»Nosilec politike in usmerjanja varnosti v cestnem prometu je minister,« je jasen Robert Štaba.
»Nosilec politike in usmerjanja varnosti v cestnem prometu je minister,« je jasen Robert Štaba, pobudnik, ustanovitelj in predsednik zavoda Varna pot. Minister je po besedah Štabe povezovalec med različnimi deležniki, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, »je osrednji lik oziroma srce vseh deležnikov«.
Glede na to, da je Slovenija podpisnik Vizije 0 (certificirani program We live Vision Zero, ki sistemsko spodbuja nacionalne organizacije in članice, da znotraj svojih držav spodbujajo izvajanje programa, so podpisale vse članice EU, op. p.), »je bdenje nad zastavljenimi cilji – torej nič smrtnih žrtev, nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč - v Sloveniji zagotovo še kako pomembno,« pravi Štaba in opozarja: »Ko se v merjenjih stanja v cestnem prometu pojavi odklon med desetimi in petnajstimi odstotki, se mora nemudoma sklicati vse deležnike oziroma sam vrh tistih, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, ter se dogovoriti, kako naj se ta trend omili in se vrne nazaj v utečene gabarite.«
Pa je minister Jernej Vrtovec to storil? »Ni, ker ga bolj zanimajo infrastrukturni projekti in razkazovanje ob raznih otvoritvah,« pravi naš vir z AVP, ki ga po besedah številnih sogovornikov, s katerimi smo govorili, vodi povsem nekompetentna oseba. To je Jože Hribar, starejši uradnik agencije za varnost prometa, ki ga z vodstvom ministrstva za infrastrukturo povezuje članstvo z NSi. Pa ne le to: kot sta lani poročala Dnevnik in Žurnal24, so pred Hribarjevim imenovanjem v začetku mandata aktualne 14. vlade iz sveta agencije izstopili kar štirje člani, ki so zaznali, da politika favorizira Hribarja, ki je na AVP predhodno sicer skrbel za pooblaščanje kontrolnih organov po zakonu o motornih vozilih, kar naj bi Hribar v preteklosti po besedah naših virov počel tudi »na črno« oziroma izven delovnega časa.
svet24
Po lanskem padcu smrti na cestah zaradi epidemije, so letos številek zopet skrb vzbujajoče.
AVP povsem zaspala
AVP je, kot opozarjajo številni viri, pod taktirko Hribarja povsem zaspala. Letos spomladi bi denimo agencija po tem, ko je 15. februarja prenehala prepoved gibanja med občinami, morala opraviti monitoring oziroma proaktivno pristopiti k dejstvu, da se bo promet med občinami spet zgostil, pa tega agencija ni storila. Prav tako, opozarjajo viri, AVP pod Hribarjevim direktorovanjem ne pripravlja več rednih tiskovnih konferenc in ne obvešča več javnosti redno o stanju v cestnem prometu. »To, kar se na AVP dogaja na področju strokovnih nadzorov, je pa že poglavje zase. Prav tako kot dejstva o Hribarjevem nadlegovanju zaposlenih v agenciji,« še pravi naš vir. Očitno ga bo moral minister Vrtovec kmalu poklicati na zagovor.
AVP
STA
