Je pa danes za Odmeve na TV Slovenija o razmerah spregovorila vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, ki se je osredotočila predvsem na cepljenje oziroma nizko precepljenost v Sloveniji.

Glede vprašanja, ali je nizka precepljenost v Sloveniji, ki je glede na splošen odnos do cepljenja pri nas po lastnih besedah ni presenetila, morda posledica samega pristopa vlade in odločevalcev, je dejala, da bi »pristop lahko bil drugačen, a ne zdaj v zadnjih mesecih cepljenja, temveč bi se morali že leta in desetletja verjetno s cepljenje ukvarjati na drugačen način.«

Obvezno cepljenje?

Vse več je govora tudi o obveznem cepljenju denimo v javni upravi in nekaterih segmentih družbe. Beovićeva je potrdila, da se o tem pogovarjajo na različnih ravneh. Po njenih besedah je to lahko v nekaterih okoljih »nujen ukrep pred ogroženostjo številnih življenj v naslednjih tednih in mesecih. To je razlog, zakaj se o tem pogovarjamo.« Poudarila je sicer, da bi bilo smotrno nekaj časa še ohranjati možnost testiranja, ki pa mora biti čim bolj pogosto. »Na vsak način bi bilo treba pohiteti s testiranjem na 48 ur, ki bi bilo bistveno bolj smiselno.« Hkrati bi se moralo čim dlje ohranili samotestiranje pri otrocih, pri čemer moramo to, da bodo šole ostale odprte, zagotoviti s cepljenjem odraslih.

Prebolevniki

Dotaknila se je tudi vprašanja pridobivanja potrdil o prebolelosti, kjer naj bi se nekateri pri osebnih zdravnikih srečevali s težavami. Pojasnila je, da so pravila povsem jasna. Bi bilo mogoče status prebolevnika pridobiti tudi s serološkim testom, torej ugotavljanjem, ali ima oseba v sebi protitelesa proti sars-cov-2? Beovićeva je pojasnila, da so ti testi zelo nezanesljivi, hkrati pa ni mogoče ugotoviti, kdaj je oseba covid-19 prebolela oziroma ali je dejansko zaščitena. Je pa izpostavila, da se na Zdravniško zbornico obrača vse več zdravnikov, od katerih »bolniki včasih na zelo neprijazen način terjajo nemogoče, torej izvide, ki jih ne morejo dati.«

Bolj bistveno je, koliko jih bo potrebovalo hospitalizacijo

Glede tega, kaj nas glede na nizko precepljenost čaka v četrtem valu, je poudarila, da v Sloveniji pravzaprav ne vemo natančno, koliko imamo prebolelih, od tega pa je tudi odvisno, kdaj se bo četrti val obrnil navzdol. Dodala je, da je »zamejevanje epidemije s prebolelimi izjemno tvegano.« Bolezen je nevarna, marsikdo, ki zboli, pa utrpi hudo škodo in lahko »ima dolgotrajne posledice ali celo kaj hujšega.« Sicer pa po njenih navedbah ni ključno, kdaj se bo val obrnil navzdol, temveč je bolj bistveno to, koliko bo takih, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje. »Če smo do zdaj v bolnišnicah obravnavali nekaj več kot 18.000 bolnikov, se nam lahko zgodi, da bomo v tem valu dosegli število, ki bo precej večje,« kar posledično pomeni, da »bomo to zmogli samo na ta način, da ne bomo mogli pomagati drugim bolnikom. To je res hudo narobe.« Dodala je, da bi to lahko preprečili le z dovolj visoko precepljenostjo, kot se je izkazalo v nekaterih drugih državah, ki so doživele »hud val delta različice, a so zaradi visoke precepljenosti nekako ohranile hospitalizacije na nekem platoju, skratka hospitalizacije niso naraščale sorazmerno.«