Ana Petrič

"NIJZ se spreneveda in se išče grešnega kozla. Ampak jaz ne bom tiho!"

Petra Arula / Revija Zarja
10. 9. 2021, 19.26
Deli članek:

Ana Petrič je tista direktorica centra za starejše, ki svoje delo vidi kot poslanstvo. Za stanovalce centra v Notranjih Goricah skrbi kot za svoje dedke in babice, zato, da bi ti ljudje kljub koronavirusu živeli čim bolj normalno: »Da bi živeli in ne životarili,« kot rada reče.

Zarja Jana
Ana Petrič, direktorica centra za starejše, ki svoje delo vidi kot poslanstvo.

V prvem valu v njihovem centru ni zbolel nihče. V drugem je okužbo prinesla hči stanovalke. V tretjem spet ni zbolel nihče, zdaj, v četrtem valu, pa so zboleli polno cepljeni … V medijih je završalo, da domove za ostarele spet zapirajo. NIJZ pravi, da popolno zaprtje ni potrebno, če so stanovalci cepljeni in brez znakov bolezni. A prav cepljeni in brez znakov bolezni so bili okuženi v centru v Notranjih Goricah. Kaj se dogaja?

V prvem valu korone niste imeli nobene okužbe, kajne?

Tako je, nobene. V drugem valu je stanovalko okužila hči, ki ni vedela, da ima covid, in v stiku z mamo ni upoštevala osnovnih priporočil za prenos in širjenje. Stanovalka je okužila še nekaj sostanovalcev, s katerimi je bila v stiku, vendar smo okužbo zajezili. V tretjem valu nismo imeli okužbe in zdaj je tu četrti val, ki je marsikaj postavil pod vprašaj.

Pod vprašaj, ker je zdaj okužbo prinesla cepljena gospa? Kaj se je zgodilo?

Ena od stanovalk je potarnala, da se ne počuti dobro in da misli, da je bolna. Diplomirana medicinska sestra je takoj opravila bris in test je bil pozitiven. Ker je bila gospa aktivna in se je družila z večjim številom stanovalcev, smo testirali njene stike. Potem je začela stanovalka v sosednji stavbi tarnati, da je hrana zanič, ker že sedem dni nima okusa. Po testiranju smo ugotovili, da je bila gospa brez okusa in vonja pravzaprav prva okužena in je na telovadbi prenesla okužbo naprej, bolela jo je le glava, vendar nikomur ni povedala in se je zdravila sama z lekadolom. Skupno je zbolelo enajst stanovalcev, deset polno cepljenih in en necepljen. Nemudoma smo testirali tudi vse zaposlene in vsi so bili negativni. Gospa, ki je zbolela, je pogosto hodila izven centra in tudi sama ni vedela, od koga bi se lahko nalezla. Takoj po tem, ko smo vse odkrili, smo uredili cone in vse odpravili v 19 dneh. Zdaj smo v redu. Danes smo vsi negativni in spet vse poteka normalno.

Kaj ste naredili potem?

Po conah (bela, siva, rdeča) smo uredili še čiste in nečiste filtre, začeli uporabljati polno zaščitno opremo, reorganizirali delo in delovne time, obvestili koordinatorko za covid, epidemiološko službo NIJZ, seznanili stanovalce, uredili vse podrobnosti, da bi preprečili širjenje, napisali obvestila, obvestili svojce. Okužba v domu zahteva takojšen odziv, oceno stanja, iskanje vira in popolno prilagoditev na novo situacijo. Hkrati pa je treba poskrbeti za vse velike in male zahteve ter želje stanovalcev, da so z dogajanjem čim manj obremenjeni.

Koliko je precepljenih starostnikov v domu in kako to, da so zboleli?

V centru je polno cepljenih 98 odstotkov stanovalcev. V našem primeru smo ugotovili, da cepljeni konec decembra s prvim odmerkom in januarja z drugim očitno nimajo več dovolj protiteles. Miselnost pa je ravno obratna. Ker so cepljeni, mislijo, da ne morejo zboleti, in ne upoštevajo osnovnih ukrepov. Enako razmišlja tudi večina njihovih svojcev. Saj so cepljeni, pravijo, in zaščiteni. Vendar to ne drži povsem. Kot tudi ne drži, da je potek bolezni lažji. To, žal, ne velja za vse. 

Kako se zaposleni držite pravil in kaj priporočate starostnikom, kako jih nadzorujete; je to sploh humano?

Zaposleni se držimo pravil, ker točno vemo, kaj se zgodi, če zboli nekdo od stanovalcev, kolikšna odgovornost je to in kaj vse okužba potegne za seboj. Po centru imamo na vsakem koraku izobešena navodila, opomnike za razkuževanje, umivanje rok, zračenje, upoštevanje drugih priporočil. Vsi zaposleni smo glede okužb opravili več izobraževanj. Za stanovalce smo organizirali informativne sestanke in jih seznanili z novostmi. Iskreno povedano, stanovalcev ali obiskov ne moreš v celoti nadzorovati, ker morajo imeti zasebnost. Vemo, da veliko svojcev v sobi, ko so sami s stanovalcem, ne uporablja zaščitne maske. Prepričani so, da so zdravi. Mi jih prijazno lepo prosimo, naj upoštevajo osnove, vendar vsak vidi samo svojega svojca in ne 209 preostalih stanovalcev ter vseh zaposlenih in svojcev, ki bodo zaradi neobzirnosti in neodgovornosti na škodi.

Ali je kakšen zaposleni pri vas že prenesel korono na varovance?

Ne, nihče. Četudi se rado poroča, da so največji vir prenosa zaposleni. Ampak javnost verjetno ne ve, da se v statistiko vpisuje vse zaposlene, tudi tiste, ki so zboleli na dopustu, bolniški ali bili odsotni z dela in niso imeli s stanovalci nobene povezave. Dobro vprašanje bi bilo tudi, koliko zaposlenih so okužili stanovalci, ki ne uporabljajo zaščitne maske in ne izvajajo osnovnih ukrepov, v nasprotju z zaposlenimi. Dejstvo pa je, da gre v vseh primerih za nenamerno okuževanje ter obsojanje in iskanje krivca ni na mestu.

Kaj so rekli na NIJZ, ko ste sporočili, da so vaši cepljeni stanovalci okuženi?

Ob poročanju je epidemiologinja namestniku glavne sestre rekla, naj se center zapre do razjasnitve epidemiološke slike. Potem smo organizirali obiske in izhode po conah. Ker smo eden prvih primerov, da so zboleli cepljeni stanovalci, ni jasnih pisnih navodil. Veljajo samo smernice, da polno cepljeni stanovalci ne potrebujejo izolacije kljub tveganim stikom.

V našem primeru pa se je jasno pokazalo, da če ne bi ravnali tako, kot smo, bi sedaj lahko zagotovo govorili o bistveno večji številki okuženih, kot smo jo imeli. Glede na to, da so bili tvegani stiki v sivi coni in se je pritožil le eden izmed svojcev, ki nikakor ni hotel razumeti in je sklical vse medije, se zdaj tudi NIJZ spreneveda in se išče grešnega kozla. Ampak jaz ne bom tiho. Kdo bi odgovarjal v primeru večje številke okuženih stanovalcev in zaposlenih? Kdo bi bil odgovoren za posledice? NIJZ? Ne, odgovarjala bi jaz. In nikar naj se ne govori o lažjem poteku bolezni, testiranju, cepljenju in misli, da je s tem vse rešeno, ker ni. Kaj pomaga PCT, če osebno poznam primere, ki so v obdobju pol leta že drugič okuženi s covidom? Cepljeni lahko zbolevajo in prenašajo. Test pa v resnici velja tisti trenutek, ko ga opraviš, ob naslednjem stiku pa se že lahko nevede okužiš. Mogoče pomaga zmanjšati tveganje, ga pa v celoti ne odpravi. 

Kaj predlagate, kako naj ravnajo cepljeni, necepljeni, in kako se vaš dom pripravlja na četrti val?

Cepljeni ali necepljeni naj upoštevajo osnove. Naj ne mislijo, da so kljub cepljenju popolnoma zaščiteni. Če se bomo vsi držali osnov, ne bo nobenih omejitev, nobenih con, nobene slabe volje in nezadovoljstva. Vsem je že jasno, da se bomo s takšnim stanjem ukvarjali še nekaj časa, in ob tako visokih številkah se bo dogajalo samo dvoje – ali se bomo večkrat cepili in tako poskrbeli za zadostno količino protiteles ali pa bomo večkrat preboleli in sčasoma postali imuni.

Obiski so izredno pomembni. Zato smo jih pri nas imeli kljub okužbam. Potekali so različno, po conah, kar pomeni, da so svojci dobili vso ustrezno zaščitno opremo. Tako bo tudi v prihodnje. Še naprej bomo ravnali po navodilu oziroma v sodelovanju s strokovnjaki in skladno s kriznim načrtom. Iskreno pa si želim malo več strpnosti in razumevanja ter manj obsojanja, najlažje je namreč modrovati od daleč. V prvih vrstah pa delujejo ljudje, ki bi jih moralo že več let biti veliko več in tudi plačani bi morali biti bolj pošteno. Svojim sodelavkam in sodelavcem sem lahko samo hvaležna, da so zdržali ta napor.

Vem, da smo naredili vse in da so nam stanovalci hvaležni. Dnevno nam to povedo. In to v resnici šteje.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
naslovnica