Avtorji raziskave so izmerili vzdušje med Evropejci pred letnim govorom o stanju unije. Osredotočili so se na gospodarsko okrevanje ob pandemiji covida-19 in izzive v povezavi s spoštovanjem vladavine prava.

Izmerili so na primer, koliko Evropejci zaupajo svojim vladam pri uporabi evropskih sredstev za okrevanje. Slovenci so na repu - vladi zaupa 24 odstotkov vprašanih, 68 odstotkov ji ne zaupa, devet odstotkov pa je odgovorilo, da ne ve.

Najbolj glede tega svoji vladi zaupajo Luksemburžani, Danci, Finci in Nizozemci. Najmanj pa poleg Slovencev še Slovaki in Madžari. V povprečju v EU vladi zaupa 44 odstotkov državljanov, še kaže raziskava, ki so jo danes objavili v Bruslju.

Velika večina vprašanih, 81 odstotkov, se sicer strinja, da bi morala EU evropska sredstva nameniti samo članicam, ki spoštujejo vladavino prava in demokratična načela. Najmanj se s tem strinjajo Poljaki, kjer tako meni 72 odstotkov vprašanih, ter Nizozemci, Slovaki, Čehi in Slovenci. V Sloveniji se s tem strinja 76 odstotkov vprašanih.

Preverili so tudi, katere teme se zdijo Evropejcem najpomembnejše. Na prvem mestu so s 43 odstotki podnebne spremembe, sledijo boj proti revščini in socialni izključenosti z 32 odstotki, podpora gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu s po 31 odstotki. Šele nato s po 27 odstotki sledijo javno zdravje ter migracije in azil.

Poleg tega so z raziskavo izmerili ugled, ki ga EU uživa med državljani. 53 odstotkov vprašanih ima pozitivno mnenje o uniji, 27 odstotkov nevtralnega, 19 odstotkov pa negativnega. Najboljše mnenje o EU imajo Portugalci, najslabše pa Belgijci, Avstrijci in Čehi. Slovenija je s 53 odstotki v povprečju.

Spletno raziskavo je za Evropski parlament v drugi polovici avgusta izvedel Ipsos. Ciljna skupina so bili državljani EU, starejši od 15 let. Izvedli so jo v vseh 27 članicah EU, opravili so približno 26.000 pogovorov.