Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo na današnji seji med drugim obravnaval predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru.
Vlada je prejšnji teden poskrbela za razburjenje opozicije in nekaterih pravnih strokovnjakov, ko je podala soglasje k dopolnilu novele, ki predvideva od 500 do 1000 evrov globe za vznemirjanje ministra, poslanca, ustavnega ali vrhovnega sodnika ali njihovega najbližjega.
Po predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, bi si globo prislužili posamezniki, ki »se prepirajo, vpijejo ali se nedostojno vedejo« do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih.
Ostri odzivi dela opozicije in strokovnjakov
Do predloga so bili izrazito kritični v opozicijskih LMŠ, SD in Levici, ki ocenjujejo, da gre za poskus utišanja kritik na račun vlade in ministrov.
V Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujejo, da predlog nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ima zastraševalni učinek in vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov. Po mnenju mreže predlog nasprotuje sodni praksi ESČP, po kateri morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več, kot to velja za običajne ljudi. Tudi kritike, ki so grobe, pretirane in hkrati ne manj javne.
Po navedbah pravne mreže se je ESČP večkrat postavil na stališče, da »se najvišji izvoljeni predstavniki države s privolitvijo v politično funkcijo neizogibno in zavestno podredijo strogi kritiki svojih besed in dejanj tako s strani novinarjev kot širše javnosti, zato morajo pokazati večjo stopnjo tolerance do kritike svojega delovanja.«
Na prakso Evropskega sodišča je opozorila tudi pravnica Nataša Pirc Musar, ki je za Novice Svet24 ocenila, da je uvedba »verbalnega delikta povsem nepotrebna«. Slovensko kaznovalno pravo po njenem mnenju v dovoljšni meri ščiti osebno varnost in osebnostne pravice uradnih oseb oziroma politikov. »Poudariti velja še, da so javne osebe tako v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi s slovensko sodno prakso dolžne trpeti hujše posege v svoje pravice, in sicer prav zaradi izpostavljenosti tovrstnih funkcij v širši javnosti. Tako so dolžne trpeti hude, celo žaljive kritike, če gre za razpravo, ki je v javnem interesu,« je še navedla.
Grožnja z referendumom
Proti omejevanju tujih študentov
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo danes obravnaval tudi predlog novele zakona o tujcih, ki ga je vložila Levica s podporo 40 poslancev (LMŠ, SD, SAB, nepovezani poslanci in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža), s katero se zavzemajo za odpravo zaostrenih finančnih pogojev za tuje študente. Državni zbor je namreč na predlog koalicije marca sprejel novelo zakona, s katero je kot pogoj za prebivanje tujega študenta v Sloveniji uvedel izkazovanje finančnih sredstev v višini 5000 evrov.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je bila med pobudniki za poletni referendum o noveli zakona o vodi, ki so ga državljani zavrnili s skoraj plebiscitarno večino, je v pogovoru za časnik Večer prejšnji teden napovedala, da bo inštitut v primeru sprejetja spornega dopolnila k zakonu o varstvu javnega reda in miru začel zbiranje 2500 podpisov za začetek zbiranja 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
