Gasilstvo, »ki nam ga zavida Evropa«, brez specializiranega letala

Na Brniku smo obiskali 15. polk vojaškega letalstva, ki je med drugim odgovoren za zračno pomoč gasilcem na terenu.

Primož Lavre

“Slovenski gasilci smo vedno pripravljeni” - Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.

Ohladitev in padavine ob koncu avgusta so že pri marsikomu vzbudile željo po vrnitvi vročih poletnih dni. Med temi najbrž ni preveč gasilcev. Izjemno visoke temperature v predhodnih mesecih so namreč po celotnem Sredozemlju pridodale k hudi sezoni požarov. Od Alžirije, Izraela, Grčije do Španije in drugod so se gasilci spopadali z ognjenimi zublji, obeti v prihodnje tudi niso dobri.

To celotno območje, vključno s Slovenijo, bo zaradi globalnega segrevanja predvidoma izkušalo vse bolj vroča poletja in daljša obdobja suš. Ali so slovenski gasilci na to pripravljeni, smo vprašali poveljnika Gasilske zveze Slovenije Francija Petka, ki je odgovoril: »Slovenski gasilci smo vedno pripravljeni.«

Prostovoljni gasilci

V primerjavi s kolegi iz preostalih sredozemskih dežel imajo slovenski gasilci za sabo relativno mirno poletje, še z največjim požarom so se morali spopasti v sredini avgusta na strmem pobočju nad vasjo Brestovica na Krasu. V gašenju je po besedah Francija Petka skupno sodelovalo 264 gasilcev, pri gašenju pa je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske. Zasluge za uspešno posredovanje poveljnik pripisuje predvsem hitremu posredovanju. »Imamo sistem, ki nam ga zavida celotna Evropa,« je dejal Petek, kot najboljši primer sposobnosti mobilizacije pa omenil žledolom iz leta 2014, ko se je aktiviralo kar 42 tisoč gasilcev, skoraj vsi med njimi pa so bili prostovoljci. Kako pripravljeni so gasilci pomagati, se je pokazalo tudi, ko se je v nekaj urah popolnila ekipa, ki je šla na pomoč makedonskim kolegom v boju z velikimi požari.

S specifikami Pilatusa nas je spoznal enotovni podčastnik v 152. eskadrilji Mišo Rakuša.

Pogodba s sosedama

Slovenski gasilci imajo namreč v primerjavi z makedonskimi kolegi boljšo opremo, vključno z droni in termokamerami, v nasprotju z več drugimi državami pa nimajo posebnega letala za gašenje požarov. Namesto tega se zanašajo na pomoč helikopterjev SV in po potrebi tudi vojaškega letala, ki je sicer primarno namenjeno transportu. Za Slovenijo – kot posledica kratke obalne črte – nakup kanaderja bržkone ne bi bil smiseln, air tractor, ki je bistveno manjši in cenejši, pa bi že prišel v poštev, a se »za zdaj ne razmišlja o tem«, je povedal Petek. V primeru hujših požarov ima sicer Slovenija podpisano pogodbo s Hrvaško in Italijo, da priskočita na pomoč s svojimi letali, a kot je dejal Petek, so po navadi ta letala med sezono požarov tako ali tako zasedena.

Primož Lavre

Matej Hajdinjak, poveljnik 151. helikopterske eskadrilje.

Letalska pomoč, ki je na voljo gasilcem, tako temelji na brniškem letališču, kjer smo obiskali 15. polk vojaškega letalstva. Kot je za Svet24 pojasnil poveljnik 151. eskadrilje Matej Hajdinjak, so helikopterji idealni za gašenje v Sloveniji, saj neredko gori v težko dostopnih območjih, pri čemer ni treba skrbeti o bližini pristajalne in vzletne steze kot v primeru letala Pilatus PC-6. Namesto tega za helikoptersko gašenje zadostujejo bazen in gasilci na terenu, ki polnijo ta bazen, ter pilot, ki zajema vodo. Gašenje požarov tudi sicer nujno poteka v redni komunikaciji z gasilci na tleh, v idealnih pogojih požar hkrati gasi več helikopterjev. Na Brniku so s ponosom opisali svoje delo, hkrati pa dodali, da bi želeli, da bi se še več posameznikov odločilo za poklic pilota v SV.