Institut Jožef Stefan

Napoved poteka četrtega vala epidemije: intenziven bo vsaj toliko kot lani

Luka Tetičkovič
22. 8. 2021, 18.50
Posodobljeno: 22. 8. 2021, 20.11
Deli članek:

Z Leonom Cizljem, vodjo odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, smo se pogovarjali po izdaji njihove najnovejše napovedi razvoja epidemije covida-19 v Sloveniji. Napovedi niso optimistične, čaka nas vsaj tako intenziven val kot lansko jesen.

Sašo Švigelj
Leon Cizelj, Reaktorski center Institut Jožef Stefan

Ocenjujete, da bomo v rdečo fazo prešli konec avgusta, v temno rdečo pa sredi septembra. Do kdaj si še lahko privoščimo vzpon števila obolelih, ne da bi kakorkoli ukrepali?

Na to vprašanje je relativno težko odgovoriti. Ključna težava utegne biti obstoj zdravstvenega sistema, do kod bo to prenesel. Te številke bi lahko bile letos podobne lanskim, vsaj v bolnišnicah, glede na delta virus.

Vsekakor je težava ta, da smo poleti že na bistveno višjih obratih kot lani ob istem času. Pričakujemo, da bomo do konca avgusta dosegli približno 500 novih okužb na dan. Verjetno ne čisto vsak dan. Ker se število v malo več kot dveh tednih podvojuje, to pomeni, da bo v sredini septembra že najmanj tisoč pozitivnih testov na dan, ob koncu septembra pa vsaj dva tisoč.

Zaradi septembrske dinamike, ko se začne šola in hkrati ljudje hodijo v službo, se utegne epidemija še pospešiti. Pri tem je morda dobro povedati še to, da če je bilo pri prejšnjem epidemičnem valu med 1000 pozitivnimitestiranci vsak dan 60 takšnih, ki so končali v bolnišnici, jih bodo zdaj izmed 1000 hospitalizirali kakih 30. To je učinek cepljenja. Seveda, če bi bila precepljena vsa populacija, bi jih bilo hospitaliziranih le nekaj, a ker smo dosegli polovično precepljenost, jih bo malo več kot pol glede na lansko število.

Povprečno so oboleli v bolnišnicah deset dni, torej bo pri 1000 testiranih obremenitev bolnišnic 300, pri 2000 testiranih pa okoli 600.

Je to več kot lani?

Ne, lani smo dosegli številko 1300 hospitaliziranih, ampak glede na to, da bomo zdaj že septembra dosegli številko 2000 testiranih, medtem ko se je to lani zgodilo v začetku novembra, utegnemo s hospitaliziranimi vseeno priti do številk, ki bodo v bolnišnicah novembra podobne. S tem, da bomo do takrat imeli bistveno več pozitivnih testov.

Velja dodati, da bodo veliko bolj ranljivi necepljeni. Večja verjetnost je, da bodo hospitalizirani.

Poudarili ste tudi, da pričakujete povečano zanimanje za cepljenje, ko se začnejo bolnišnice polniti. Ampak cepiva ne delujejo takoj.

Ne, cepivo za učinkovanje potrebuje kar kakšen mesec ali dva. Seveda je to odvisno od vrste cepiva, ampak najprej moramo počakati, da prejmemo drugi odmerek, in potem še nekaj tednov. Taktika, da se bomo cepili, ko bo število obolelih začelo močno naraščati, je napačna. Takrat bodo učinki prišli prepozno, še bolj za posameznika kot za vso skupnost. Cepljenje nekoliko blaži širjenje epidemije, predvsem pa blaži pritisk na bolnišnice.

Sašo Švigelj
Leon Cizelj, Reaktorski center Institut Jožef Stefan

Je ta parameter pritiska na bolnišnice ključen?

Mislim, da je to je ena od pomembnejših stvari. Namreč, če se bolnišnice preobremenijo, se smrtnost in ranljivost populacije zaradi vseh bolezni, ne le zaradi covida, bistveno povečata. Najvišja cena, ki jo utegnemo plačati, je zlom bolnišnic.

Gospodarska škoda je lahko zelo velika, ampak denar je vseeno lažje nadomestiti kot življenje in zdravje. Vsaj v moji glavi ta ločnica obstaja. Seveda pa je pomembno, da lahko od česa živimo, ko se ta zadeva neha. Vmes ubrati neko pravo, optimalno pot je precej zahtevno, tem, ki to počnejo, prav ničesar ne zavidam.

Menite, da bodo potrebni nefarmakološki ukrepi, torej zapiranje države, in kdaj?

Mogoče. Omenil bi dva vidika. Prvič, v nasprotju z lanskim jesenskim valom imamo zdaj možnost epidemijo prestati brez tega – le s cepljenjem. Ali bodo drugi ukrepi potrebni ali ne, je sicer stvar odločanja na višjih nivojih. Eden od kriterijev je vzdržnost bolnišnic, drugi je to, v kakšni meri s tem škodiš gospodarstvu. Vsekakor pa bo letos jeseni veliko manj potrebe po zapiranju, saj je na voljo brezplačno orodje, kako to preprečiti.

Vendar, če tega orodja ne uporabimo, torej se ne cepimo, nam verjetno ostane le zapiranje?

To je en pogled. Po drugi strani lahko na razmere pogledamo tako: zakaj zapirati, če zapiramo le za tiste, ki tega orodja niso uporabili? To je morda vmesna pot – naj se sliši še tako diskriminatorno, tudi avtomobilov ne smejo vsi voziti, temveč le tisti, ki imajo izpit.

Kup stvari ne moreš početi brez licence, če nimaš pravih orodij in znanj, to v današnji družbi ni tako nenavadno. Obstaja veliko stvari, o katerih smo se odločili, da ni dobro, da jih počne vsak. V tem ne vidim težave. Bi pa poudaril, da je različica delta tako kužna, da se lahko zgodi, da vsi ukrepi zapiranja (države, občin), ki smo jih uvajali doslej, ne bodo dovolj dobri za zaustavitev epidemije.

To ni zelo verjetno, vendar iz podatkov, ki so na voljo, tega ne moremo povsem izključiti.

Kot razumem, je najhujši scenarij zlom bolniškega aparata; si je mogoče zamisliti še kaj hujšega?

Ne, to je najhujši scenarij. Temu seveda sledi bistveno bolj poškodovano gospodarstvo ter situacija, ki je ni več mogoče kontrolirati. Situacije, ki se jih ne da več kontrolirati, so nekako bolj nerodne. Naredijo bistveno več škode.

Nekaj podobnega se je zgodilo v Indiji in od tam je nato prišel delta sev.

Seveda, to je naslednja posledica. Pričakujemo lahko, da bomo do spomladi v naslednjem letu vsi prišli v stik z virusom. Cepljeni in necepljeni. Zdaj ni vprašanje, ali bomo prišli v stik z njim ali ne, to se bo zagotovo zgodilo. Vprašanje je, kako bomo takrat pripravljeni.

Menite, da so bolnišnice dovolj dobro pripravljene, ali naj začnejo povečevati število bolniških postelj?

O tem seveda težko sodim, kolegi zdravniki bodo podali to oceno. Menim pa, da sta stopnja utrujenosti ljudi in motivacija zaposlenih za to delo ključni. Bolj kot število postelj in respiratorjev je ključni parameter osebje, ki naj bi bilo na voljo.

To bo zanje že drugo leto. Takšna obremenitev od človeka terja svoj davek ...

Seveda. Kolegica zdravnica mi je nekoč dejala, da ji težko plačajo, da je vsak vikend v službi in vsakič eden ali dva od njenih bolnikov umreta. Tako ni mogoče dolgo delati, to je hud psihološki in fizični pritisk na vzdržljivost. Tudi na to je treba računati.

Če bi povzeli; kaj so ugotovitve vaše najnovejše projekcije?

Smo v četrtem valu. Okužbe s širijo bistveno hitreje kot lani, imamo opravka z bistveno bolj agresivno različico virusa kot lani. V naslednjih mesecih se bomo z njim srečali vsi. Veliko bolj so ranljivi necepljeni, doživljajo tudi veliko težje posledice. Necepljeni bodo plačali največjo ceno.

Ne vem, ali lahko v tem trenutku povem kaj bolj optimističnega.

Sašo Švigelj
Leon Cizelj, Reaktorski center Institut Jožef Stefan