Studena in Obrh

Onesnaženje v dolini kostanjeviški: je glavni krivec ribogojnica?

Igor Vidmar / Dolenjski list
19. 8. 2021, 05.51
Deli članek:

Potok Studena je, kot piše na spletni strani kostanjeviške občine, znan po tem, da je ustvaril Kostanjeviško jamo, da je to tipični kraški izvir in da je na njem ribogojnica. Ribiška družina Kostanjevica Studeno reklamira kot najbolj obiskano salmonidno športno-ribolovno vodo v svojem revirju, v njem pa je zaradi izrazitih meandrov in številnih tolmunov ribolov potočne postrvi zanimiv in poseben ribiški izziv. Znana pa je tudi po tem, da v zelo kratkem toku zelo spremeni svojo podobo – na slabše.

I. Vidmar
Dr. Mateja Bučar kaže na posledice onesnaženosti potoka Studena na jezu pri njihovem nekdanjem mlinu.

I. Vidmar
Dr. Mateja Bučar

Studena se v Krko izliva tako rekoč sredi Kostanjevice, pod lesenim mostom v neposredni bližine osnovne šole. Žal je tam precej drugačna kot na izviru kakšen kilometer višje pod Kostanjeviško jamo. Ni več tako bistra, motna je in naplavine kažejo, da je onesnažena. Podobno je tudi s potokom Obrh, ki se še pred njenim izlivom v Krko izliva v Studeno. Stanje se je opazno poslabšalo v zadnjih petih letih. S spremembami kakovosti vode v Studeni se ukvarjajo tudi na novomeški enoti zavoda za varstvo narave, kjer na problem onesnaženja sicer opozarjajo pristojne, a njihova opozorila praviloma naletijo na gluha ušesa. Da je nekaj treba ukreniti, se zavedata tudi sestri dr. Mateja Bučar in Aleša Valič, ki skrbita za svojo rojstno hišo in nekdanji mlin na Studeni sredi Kostanjevice. Degradacijo obeh kostanjeviških vodotokov sta 3. maja letos prijavili na inšpektorat za okolje in prostor in inšpektorat kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, a do začetka avgusta od tam nista dobili nobenega sporočila.

Poslabšanje v zadnjih šestih letih

»Od leta 2015 opažamo hudo poslabšanje vodotoka Studena in delno tudi Obrha v Kostanjevici na Krki. Ko se oba potoka združita pri Resljevi cesti, se slabo stanje stopnjuje. Do tedaj bujno vodno zelenje v zadnjih letih intenzivno izginja. Ostaja in nastaja pa rjava sluz, zaznati je veliko alg vrste spirogira, na gladini plavajo kupčaste rjave, fekalijam podobne alge, ki jih prej nikoli ni bilo. Zeleno vodno rastlinje Studene je zdaj najti le še pred ribogojnico, še pred šestimi, sedmimi leti pa je bilo zelenje razraščeno po vsej dolžini strug obeh potokov. Videz neoporečnosti vode Obrha je zdaj viden le še pred Kostanjeviškim samostanom oziroma Galerijo Božidar Jakac, v spodnji polovici obeh, le en kilometer dolgih vodotokov, v delu od Resljeve ceste mimo blokov do mlina in naprej pod studenskim mostom proti izlivu v Krko, je bilo torej še pred šestimi leti vodno rastlinje, kot je vodna kreša, pogosto in takoj vidno, zdaj pa povsem izginja. Kaj se dogaja? Zadnja leta smo večkrat že opozarjali in tudi prijavili degradacijo potokov, ki sta združena tudi v pritok Krke. Degradacija se žal z vsakim letom le še stopnjuje,« to, kar sta s sestro zapisali v prijavi na inšpektorata, strne dr. Mateja Bučar.

Bučarjeva meni, da vidno onesnaženje vodotokov nima le enega vzroka, a kot verjetno glavnega omeni ribogojnico, ki stoji le nekaj metrov naprej od izvira Studene: »Še pred nekako 25 leti je bila tam morda 20 metrov dolga ograda z mladicami postrvi, kar vodotok, kot je Studena, prav gotovo lahko absorbira in očisti sam. Kasneje je ribogojnica iz leta v leto rasla in rasla in je danes s približno 400 metri zaprte struge, v katero gre tone in tone ribje hrane in najbrž tudi antibiotikov, gotovo nekajkrat predimenzionirana za vodotok Studena, ki je sicer tudi naravni in kulturni spomenik in v območju Natura 2000. Ribogojnica nima čistilne naprave.«

Mateja Bučar
Pred leti je bilo dno prekrito z zelenim rastlinjem, voda pa bistra.

Ribogojnica ni edina

Vendar, kot rečeno, ribogojnica še zdaleč ni edini onesnaževalec Studene, zlasti ne Obrha, saj nanj ne more vplivati. Vzrokov za onesnaženje in degradacijo je več, prav na vse pa je mogoče vplivati in jih praktično odpraviti. Svoje k degradaciji potokov nedvomno prispeva kmetijstvo. Gnojila in druge hranilne snovi z njiv, ki ležijo neposredno ob obeh potokih, se prek kanalov za zalivanje in odvodnjavanje spirajo v potoka.

»Pod kmetijami in hišami ob Resljevi cesti je ob vodi videti cevi, iz katerih v potok izteka odpadna voda, ki gre zelo verjetno mimo kanalizacije, greznic ali morebitnih čistilnih naprav. To bi bilo nujno preverjati. Studeno in Obrh le nekaj sto metrov od izvira prizadene manjše ali pa kar veliko onesnaženje,« pravi Bučarjeva.

Prijava, ki sta jo maja naslovili na inšpekciji dr. Mateja Bučar in Aleša Valič, ni prva. Na inšpekcijo se je v preteklosti večkrat obrnila tudi novomeška enota zavoda za varstvo narave. Biologinja Barbara Kink, vodja novomeške enote zavoda, pravi, da zavod ves čas spremlja stanje obeh vodotokov. »Ribogojnica nima tako urejenega odvzema vode, da bi se v vsakem trenutku videlo, koliko vode odvzamejo in ali je odvzem v skladu z vodnim dovoljenjem. To sporočamo naprej pristojnim službam, ki pa se na to ne odzivajo. Žal o sami kakovosti vode v Studeni nimamo relevantnih podatkov, saj nimamo denarja za ustrezne analize, vendar je poslabšanje stanja vidno in očitno. Strinjamo se z vsemi ugotovitvami, ki sta jih v prijavi zapisali dr. Mateja Bučar in Aleša Valič. Tudi sami smo naslovili prijave na inšpekcijo in jih zaprosili za odziv, ki pa ga do zdaj še ni bilo,« pojasnjuje Kinkova in dodaja, da ribogojnica odvzeto vodo v vodotok vrne biološko precej obremenjeno.

Lastnik ribogojnice je zavezan k spoštovanju okoljskih standardov, vodno dovoljenje pa natančno opredeljuje, kakšno količino vode lahko odvzamejo za gospodarsko dejavnost. Samo odvzemno mesto bi moralo biti urejeno tako, da bi inšpektor v vsakem trenutku z merilno lato ali elektronsko lahko preveril, kakšen je odvzem vode. 

Mateja Bučar
Danes je površina vode nad jezom prekrita s preprogo rjavih alg.

Odgovor inšpektorjev ne pove veliko

Tokrat so se na poizvedovanje, kaj so ukrenili po prijavi dr. Mateje Bučar in Aleše Valič, odzvali tudi z inšpektorata za okolje in prostor. Darija Dolenc, ki je na inšpektoratu pristojna za odnose z javnostmi, je v svojem odgovoru med drugim zapisala: »Glede na to, da inšpektorji inšpektorata za okolje in prostor nadzirajo izvajanje in spoštovanje okoljskih in gradbenih predpisov, je bil zaradi te informacije uveden inšpekcijski postopek, v katerem inšpektor preverja, ali je delovanje Ribogojstva Goričar, d. o. o., skladno z okoljskimi predpisi. V inšpekcijskem postopku je bilo do zdaj ugotovljeno, da si je Ribogojstvo Goričar, d. o. o., v letu 2019 pridobilo delno vodno dovoljenje za neposredno rabo vode iz vodotoka Studena. V delnem vodnem dovoljenju so v drugi točki izreka določene obveznosti, ki jih mora ribogojstvo izpolnjevati zaradi svoje dejavnosti; med drugim vodno dovoljenje določa tudi, da ne poslabšajo razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice in površinskih voda. Zato je bilo v inšpekcijskem postopku zahtevano, da zavezanec predloži izjavo in dokazila glede izpolnjevanja obveznosti, ki jih določa delno vodno dovoljenje, kopijo morebitno izdane dopolnilne odločbe o določitvi ekološko spremenljivega pretoka Qes in kopijo izdelanega poslovnika za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta in naprave za posebno rabo vodnega dobra in priobalnih zemljišč. Imetnik vodne pravice mora način spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka opisati v poslovniku za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave v skladu z zakonom, ki ureja vode. Inšpekcijski postopek še ni končan … Nadzor nad izvajanjem določil Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov v zvezi z ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.«

Dr. Mateja Bučar v pogovoru da jasno vedeti, da bistvo njenega prizadevanja za rešitev onesnaženja obeh vodotokov ni v tem, da bi bil nekdo kaznovan, pač pa gre za čisto vodo; za to, da bo potok spet tak, kot je bil in kakršen bi moral biti. Seveda inšpektorji sami, pa če bi se še tako potrudili, Studene in Obrha, pa tudi vseh drugih naših bolj ali manj onesnaženih rek in potokov ne morejo rešiti. Tako v kostanjeviškem primeru kot tudi sicer ima pri skrbi za čisto in zdravo okolje morda celo najpomembnejšo vlogo lokalna skupnost, kjer je marsikaj če ne celo vse odvisno od županovega pogleda na skrb za okolje. Žal pa marsikje nad to skrbjo prevlada pritisk kapitala in njegove skrbi za kapitalske dobičke.