Recept za katastrofo

Četrti val pred vrati, a so načrt pripravljenosti sprejele le tri bolnišnice

Mihael Korsika
18. 8. 2021, 18.00
Deli članek:

Načrt pripravljenosti na četrti val epidemije so od desetih splošnih bolnišnic do zdaj potrdile le tri celjska, ptujska in danes še UKC Ljubljana. Vse tri sicer ocenjujejo, da so dobro pripravljene. Predvsem celjska in ptujska bolnišnica opozarjata še na kadrovsko stisko, zato pozivata k vrnitvi specializantov v matične ustanove.

Reuters
Število hospitaliziranih s covidom se je v slabih dveh tednih povišalo za dobrih 60 odstotkov.

Slovenija se pospešeno približuje četrtemu valu epidemije covida, ki je do zdaj skupno terjala življenja 4433 ljudi. Število potrjenih okužb z novim koronavirusom se je v preteklem tednu, ko je bilo pozitivnih več kot 1300 oseb, glede na teden pred tem povečalo za dobrih 60 odstotkov. Posledično narašča tudi število hospitaliziranih.

Po slabem mesecu nižanja števila covidnih bolnikov v bolnišnicah je število hospitaliziranih začelo naraščati že 4. avgusta, ko se je v bolnišnicah zdravilo 28 bolnikov, medtem ko je bilo včeraj hospitaliziranih 49 bolnikov s covidom.

Po kriterijih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni bo Slovenija do konca avgusta glede števila novih okužb s covidom predvidoma že v rdeči fazi. Četrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta po oceni Instituta Jožefa Stefana tako obsežen, da se bodo do prihodnje pomladi okužili praktično vsi necepljeni.

Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam pred časom odredilo, naj pripravijo načrt pripravljenosti, zato smo jih povprašali, kako se država pripravlja na četrti val epidemije, a smo ostali brez odgovorov.

Opozorila glede kroženja specializantov

Izmed desetih slovenskih splošnih bolnišnic so do zdaj načrt za spopadanje s četrtim valom epidemije potrdili le v treh bolnišnicah. Kot je razvidno javnega servisa Slovenske tiskovne agencije, sta to nedavno storili celjska in ptujska bolnišnica, danes pa se jim je pridružil še ljubljanski klinični center. Kot je po današnji izredni seji sveta UKC Ljubljana pojasnil predsednik sveta Matjaž Trontelj, so imeli člani sveta velike zahteve, načrt, ki jim ga je predstavilo vodstvo bolnišnice, pa so podprli. Opozoril je, da nas čaka četrti izziv, ki prinaša nove zahtevne čase.

V splošnih bolnišnicah Ptuj in Celje medtem ocenjujejo, da sta bolnišnici sicer dobro pripravljeni na nov val epidemije covida-19, a opozarjata na veliko tveganje, povezano s pomanjkanjem kadrov.

»V primeru, da ne bo razglašene epidemije oziroma da se krožeči specializanti ne bodo vrnili v bolnišnico, obvladovanje epidemije brez zapiranja redne bolnišnične dejavnosti, predvsem nenujnih operacij, ne bo mogoče,« je opozoril svet ptujske bolnišnice.

Poleg pomanjkanja zdravnikov, predvsem specialistov intenzivne in interne medicine, imajo po navedbah vodstva bolnišnice težave tudi z zagotavljanjem zadostnega števila diplomiranih medicinskih sester s specialnimi znanji za delo v intenzivni terapiji.
Tudi v Splošni bolnišnici Celje so pred dnevi izpostavili možne kritične točke pri obvladovanju organizacije dela, ki so predvsem v trenutnem pomanjkanju medicinskih sester. Najbolj izkušene medicinske sestre z oddelkov namreč odhajajo predvsem na vodilna mesta v zdravstvene domove, domove starejših ter v ostale zunanje ambulante v regiji.

Prav tako se bolnišnica ob razglasitvi epidemije sooča s težavami zaradi preobremenjenosti zdravnikov, zlasti zdravnikov internističnih strok. V dragoceno pomoč pri obvladovanju epidemije ter potrebni ločeni obravnavi covidnih in ostalih bolnikov jim bodo zato tudi njihovi specializanti. Zato je po oceni vodstva bolnišnice pomembno, da ministrstvo za zdravje izda navodilo o vrnitvi specializantov v matične ustanove, je poročala STA.

Svetniki celjske bolnišnice so izrazili zaskrbljenost zaradi napovedanih razmer, saj bi ponovno aktiviranje statusa celjske bolnišnice kot covidne bolnišnice ustavilo izvajanje številnih rednih programov, ogrozilo skrajševanje čakalnih vrst s pomočjo nacionalnega razpisa ter povzročilo ponovno podaljševanje čakalnih vrst.

Zaznali 67 različic virusa

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je sicer letos opravil analizo 11.007 vzorcev, v katerih je zaznal 67 različic novega koronavirusa.

V prvi polovici leta je prevladovala različica alfa (angleška), ki so jo doslej zaznali v 5099 vzorcih, medtem ko je v zadnji seriji sekvenciranja laboratorij zaznal le še tri primere alfe.

V Sloveniji pa smo doslej potrdili 1264 primerov različice delta. V zadnjem obdobju, od 1. do 8. avgusta, so potrdili 403 primere, kar predstavlja 99 odstotkov sekvenciranih vzorcev.

Različico beta (južnoafriško) so doslej potrdili pri šestih osebah, prav tako pri šestih osebah različico gama (brazilsko). V obdobju od 1. do 8. avgusta različic beta in gama niso potrdili.

Različico eta (nigerijsko) so doslej potrdili pri 25 osebah iz petih različnih regij, največ iz gorenjske regije. V zadnji seriji sekvenciranja primerov različice eta niso potrdili.