Skrbi predvsem znatno prenizka precepljenost med starejšimi od 50 let, za katere je tveganje za zaplete po okužbi najvišje. Pri mlajših je seveda precepljenost še nižja.

Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je na včerajšnjih Odmevih na TV Slovenija potrdila, da je stanje resno, da se število okuženih povečuje in da pričakujejo, da se bo približno v tednu dni začelo povečevati tudi število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Kar zadeva vprašanje, kako nevarna je delta različica novega koronavirusa, je pojasnila, da so si podatki zaenkrat nasprotujoči. Podatki iz ZDA namreč kažejo, da gre za nekoliko težji potek bolezni, medtem ko iz Združenega Kraljestva poročajo o nižji smrtnosti in manjšem deležu hospitalizacij. A obstaja pomembna razlika, v Združenem kraljestvu je cepljena »večina ljudi, ki so občutljivi za hud potek bolezni.«

Še vedno zelo učinkovita

Glede učinkovitosti cepiv v primeru različice delta je Beovićeva pojasnila, da so cepiva tako kot pri alfa različici »na srečo« zelo učinkovita tudi pri delti, saj je v primeru preprečevanja hudega poteka bolezni razlika zelo majhna. »Tudi okužbo sicer prepreči cepivo skoraj tako uspešno proti delti kot proti alfi, vendar tukaj so nekatere razlike, zaradi kateri prihaja potem do okuženih cepljenih in nadaljnjega širjenja,« je dejala in dodala, da je »bistveno, da nam cepljenje lahko prepreči hudo bolezen, sprejem v bolnišnico in vse resne posledice, zato tudi v taki meri pozivamo, da se tisti, ki so v nevarnosti za tak potek bolezni, cepijo čim prej«

Zavračanje cepljenja podobno kot pri gripi

Nizka precepljenost v Sloveniji je po njenem mnenju do neke mere pričakovana in je skladna z odnosom do cepljenja v Sloveniji nasploh. V primerjavi z državami razvite zahodne Evrope je v Sloveniji nižja precepljenost tudi v primeru gripe. Dejala je, da smo pri odnosu do cepljenja primerljivi z državami, kot so Češka, Slovaška, države Zahodnega Balkana in nekatere baltske države. »To ne pomeni, da si zdaj v tej situaciji, ki je res kritična, ne želimo, da te razlike presežemo in se pokažemo kot ljudje, ki se znamo zaščititi in znamo ravnati tako kot je pamentno,« je poudarila Beovićeva.

Nas jeseni čaka novo zapiranje?

»Srčno upam, da ne,« je dejala. Po njenih besedah bo ključno, če nam bo v avgustu uspelo pospešiti cepljenje najbolj ranljivih skupin, hkrati pa dosledno upoštevati to, da se moramo zbirati varni, torej ob upoštevanju pogojev PCT. V tem primeru nam morda lahko uspe brez zapiranja družbe. Kot je dodala, izkušnje nekaterih zahodnih držav, ki so šle čez hudo stanje delte, zlasti Združenega Kraljestva, kažejo, da je bilo ob zadostni precepljenosti, pri čemer so imeli zaščitene ranljive dele prebivalstva, mogoče imeti družbo praktično povsem odprto. »Če bomo to dosegli, potem zapiranja ne bodo potrebna, težko pa rečem, če bodo zelo naraščali primeri v bolnišnicah, kaj bo treba storiti v takem primeru.«